Konoplja
Konoplja kot rekreacijska droga

Uvod I Novice I Konoplja I Klasifikacija drog I Knjižnica I Prosti tek I Aktivist I Forum I Muzikafe I O nas I Pošta
 
 
 
   
 
   
 
Uporabniki:
 
   
   
   
   
   
   
   
 
Možne škodljive posledice uživanja marihuane

Dolgoročne

Učinki na celice in imunski sistem

Dim marihuane je lahko karcinogen; je mutagen in vitro in vivo. Kanabinoidi škodujejo imunskemu sistemu glodalcev, saj zmanjšujejo odpornost na infekcije, medtem ko ostale sestavine dima škodujejo alveolarnim makrofagom. Pomebnost teh študij je nedoločljiva, saj so doze THCja, uporabljane pri testnih živalih, zelo visoke, prav tako pa se pri rednih uporabnikih razvije toleranca do učinkov marihuane na imunski sistem.

Učinki na dihalni sistem

Obstajajo domneve, ki pa zaenkrat še niso potrjene, da se pri rednih uživalcih marihuane lahko pojavi povečana verjetnost raka ustne votline in zgornjih delov dihalnih poti. Je pa kronično uživanje marihuane povezano s povečanimi simptomi kroničnega bronhitisa, težkega izkašljevanja in hropečega dihanja. Funkcija pljuč se lahko bistveno poslabša, prav tako so verjetne večje anomalije tkiva v predelu pljučnih kril.

Učinki na reprodukcijo

V izvedenih raziskavah je kronično uživanje visokih odmerkov THC-ja pri živalih povzročilo zmanjšanje izločanja hormona testosterona, poslabšano izločanje semenske tekočine in moten ovulacijski ciklus.

Vprašanje, ali marihuana povzroča (delno) sterilnost, je bilo eden od najtrdovratnejših mitov, ki pa dejansko ima neko medicinsko osnovo. Psihoaktivna substanca – THC – namreč zmanjšuje izločanje luteinizirajočega hormona (LH) v genitalijah. LH sproža proces ovulacije pri ženskah in je vključen v produkcijo sperme pri moških. Rezultat je kratkoročno (4-5 ur) zmanjšanje reproduktivnih zmožnosti. Pri rednih uporabnikih pa se vzpostavi toleranca do tega učinka

Učinki na kognitivne sposobnosti

Dolgotrajna pogosta uporaba marihuane ne kaže strogo na slabše delovanje spomina, zbranosti, koncentracije, kot je to običajno pri kronični uporabi alkohola. Raziskave nakazujejo, da je bolj opazna slabitev zaznavnih funkcij pri predelovanju celovitih informacij in pri organiziranju ter urejevanju osebnega življenja. Daljša kot je zloraba marihuane, bolj jasne in izražene so slabitve nekaterih psihosocialnih funkcij. Ker so pa te posledice lahko povzročene tudi drugače, ostaja nejasno, kako pomembne so za vsakdanje življenje. Prav tako ostaja nejasno ali se po določenem času abstinence povrnejo in v kolikšni meri.

Nekatere zgodnje raziskave so nakazale, da raba marihuane povzroča težke možganske poškodbe, zadnje raziskave s tega področja pa kažejo, da so učinki marihuane na možgane reverzibilni, torej se ob abstinenci kognitivne sposobnosti povrne jo.

Shizofrenija

Povezava med marihuano in shizofrenijo še ni dobro raziskana. Strokovna literatura navaja, da lahko težki uporabniki marihuane izzovejo shizofrenične epizode, ne pa tudi, da lahko uporaba marihuane povzroči psihotične motnje. Zloraba drog je pogosta pri ljudeh s psihiatričnimi motnjami. Ocene razširjenosti uporabe marihuane med shizofreniki so sicer spremenljive, a dosegajo vsaj tako razsežnost kot med splošno populacijo.

Shizofreniki imajo raje učinke marihuane kot učinke alkohola ali kokaina, ki ju uporabljajo manj pogosto kot splošna populacija. Razlogi za to niso povsem znani, vendar pa dvigujejo možnost pravilnosti domneve, da zmerna uporaba prinaša shizofrenikom simptomatično olajšanje.

V primerjavi s splošno populacijo pa so ljudje s shizofrenijo ali družinsko zgodovino shizofrenije bolj nagnjeni k tveganju nasprotnih psihiatričnih učinkov zaradi uporabe kanabinoidov.

Amotivacijski sindrom

Eden izmed bolj kontroverznih učinkov, ki jih pripisujejo marihuani, je nastanek “amotivacijskega sindroma”. Ta sindrom ni medicinska diagnoza, toda uporabljal se je za opisovanje mladih ljudi, ki so izstopili iz socialnih aktivnosti in pokazali malo zanimanja za šolo, delo in ostale ciljne aktivnosti.

Kadar težka uporaba marihuane spremlja take simptome, se drogo pogosto navaja kot vzrok, čeprav ni prepričljivih podatkov, ki bi ponazarjali vzročni odnos med kajenjem marihuane in temi vedenjskimi karakteristikami. Ni dovolj, da opazujemo, kako kroničnemu uporabniku marihuane primanjkuje motivacije. Namesto tega bi bilo potrebno oceniti posameznikove vedenjske sposobnosti preden je postal kronični uporabnik in po tem. Ker se lahko take raziskave izvajajo samo na osebkih, ki so postali kronični uporabniki po lastni volji, bi bilo potrebno izvesti večjo populacijsko raziskavo, ki bi pokazala več o povezavi med motivacijo in uporabo marihuane.

 

Viri:
Marijuana and Medicine: Assessing The Science Base

House of Lords - Science and Technology - Ninth Report

TheGoodDrugsGuide

Trimbos Institute, Nizozemska


Arch Gen Psychiatry 2001 Oct;58(10):909-15
Neuropsychological performance in long-term cannabis users.
Pope HG Jr, Gruber AJ, Hudson JI, Huestis MA, Yurgelun-Todd D.

 
 

Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

gostujemo na