TUDI PRAVLJICE NISO VEČ TISTO, KAR SO BILE
Veliko se zadnje čase govori o travi,
morda celo preveč. V bistvu je vse skupaj eno samo izgubljanje besed,
sploh, če te besede merijo na del prebivalstva, ki je pač proti. Mnenja
ljudi nima smisla spreminjati in vsak ima pravico do oblikovanja svojega.
In s tem vsak mislim VSAKDO in KDORKOLI. Nekdo ima takšnega, nekdo pa
drugačnega. Nekdo rad pije in se slej ko prej pahne na raven, ki bi bila
v sramoto vsakemu, ki hodi po svetu z odprtim srcem in očmi, spet drugi
si rajši prižge cigareto in sanja o dobri kavi. Vsakemu paše nekaj svojega.
Zakaj je sploh potrebno kogarkoli klasificirati, ga opremiti z etiketo
in zapreti v globok predal? In vendarle je dal Bog človeku v raju v uporabo
vse rastline, razen ene, a še o tisti bi se dalo razpravljati. Mislim,
da je bila mišljena bolj kot prispodoba, a to ni pomembno. Ko človek posadi
drevo, ga posadi z namenom. Veliko časa in ljubezni je potrebno, da drevo
razširi svojo krošnjo in po nekaj letih začne našo pozornost in ljubezen
vračati s senco in predvsem prisotnostjo. A še vedno je bil posajen z
namenom in namen sajenja se izkaže slej ko prej. Ponavadi so namen na
žalost drva in denar. A vseeno je to nekako človekova odločitev in od
njega samega je odvisno, kaj bo storil z bitjem, ki mu je posvetil del
svoje ljubezni, pozornosti in časa. Je to slabo? Mislim, da ni. Ampak
samo v primeru, da je misel dobra.
In človek bi ne bil človek, če bi sadil le drevesa. Človek želi od narave
več kot lahko sama da in sčasoma mu ne preostane nič drugega kot da na
vse možne načine pospeši rast in obilnost plodov. Podredi si celo letni
ciklus in se igra Gospoda Vsemogočnega. Čudovit občutek je imeti pod kontrolo
kakšnega osebka ali dva, pa ni v bistvu važno iz katere vrste izhaja.
Priznati je treba, da je lažje biti šef kot pa poddelavec, predvsem pa
je lepše. Lepo je odločati o usodi drugega in se igrati pomembnega, a
vse skupaj je še vedno le ena velika igra. Vse življenje se lahko trudimo,
vlačimo skupaj, gradimo, potem pa konec koncev gremo, odidemo za vedno
iz tega telesa in vse kar nam je dovoljeno vzeti s sabo, je spravljeno
v mošnji, ki nam je bila dodeljena pred rojstvom. Redko kdo preveri še
pred smrtjo, kaj bo lahko iztresel iz nje. Mošnji je načeloma povsem vseeno,
kaj bomo počeli skozi svoj del igre, mošnja se sama odloči, kaj bo sprejela.
Hvala Bogu, da je tako pametna, da si zna sama izbrati vsebino, a te je
lahko prekleto malo, če se človeku še sanja ne, da sploh ima to mošnjo.
A tudi mošnja ni le mošnja, v katero lahko prileti karkoli. Razdeljena
je na dve polovici. Vsaka ima svoj pomen. V eno polovico se polnijo nasmehi,
dnevi obsijani s soncem, občutki sreče, prijazni pozdravi, lepe besede
in ljubezen do vsakogar in na podlagi tega tudi sprejemanje vsakogar.
Sovražnik je sovražnik samo toliko časa, dokler se za trenutek ne postavimo
v njegovo kožo in se podvržemo vsem dejavnikom, ki ga obdajajo. Šele takrat,
ko dobro občutimo dejavnike, jih razumemo in sprejemamo, šele takrat lahko
sovražnik ostane sovražnik, če je to res potrebno in ni druge izbire,
a še njemu je treba odpuščati, saj vseeno le ne ve, kaj počne.
Drugi žep te neomajno velike vreče, je namenjen nečemu drugemu. Tistemu,
česar se vsakdo boji pri komu drugemu. Tistemu, česar nas je vseh groza.
Dejanjem in občutkom, ki nas same spreminjajo v sovražnika. A človek nima
sovražnika, ima samo neomejeno število zaveznikov, za katere pa misli,
da so tam zato, da jim gospodari in jim je nadrejen. Neumnost. Vse je
samo iluzija. Sovražniki smo kvečjemu sami sebi. Vse kar raste in živi
okoli nas, se nam ponuja v uživanje in uporabo in samo nekdo, ki mu je
vseeno, kaj bo vrgel v mošnjo, se obnaša, kot da je poklican za to, da
bo drugim prepovedoval ali dovoljeval. Vzemimo na primer gospoda X. Gospod
X je preveč let svojega življenja preživel v pisarni in ko so prišla najlepša
leta, se je odločil, da si bo omislil vikend na deželi, nekje odmaknjen
od divjega mesta, kjer si bo lahko spočil od neumnosti in praznih besed,
ki ga vsak dan obdajajo. Gospod X rad zaide v gostilno, kjer reče kakšno
lepo besedo s svojimi prijatelji. Tam se lahko sprosti in najde svoj del
prostosti, ne da bi mu bilo treba bežati kam daleč. Seveda se naš prijatelj
kaj nerad odpove ponujenemu kozarcu žlahtne kapljice, pa čeprav mu vsak
dan kdo na uho trobi, kako je alkohol slab za telo in dušo. Nekako mu
vince še vedno nudi nekakšno uteho in beg, a sčasoma sprevidi, da mu podoba
moža, ki nosi čevlje v rokah, žena pa ga čaka za vrati z valjarjem v roki,
ne ustreza preveč. Nekako se sam ne počuti tako. Gospod X je veliko delal
in odloči se, da bo del svoje zemljice spremenil v vinograd. Tako bo imel
svoje vince, ki mu bo nekako poplačalo njegovo ljubezen in trud, ki ga
je vložil v trto. V mislih si že riše prešerne družbe v topli zidanici
ob hladnih večerih, kako degustirajo njegov pridelek, ga hvalijo, se veselijo
z njim in ga uživajo z njim. Ta človek je popoln ideal krasnega slovenskega
očka in strinjam se s tem. Sploh, če vsaj toliko pozornosti, kot jo nameni
rastlinam, posveti tudi svoji družini in neznancem okoli sebe. Drugače
pa je le povprečen narkoman, odvisen od družbe, pozornosti in pijače.
Kako hitro se lahko mnenje obrne, kaj? Gospodična Y se je rodila ne preveč
bogata in je rasla od nekdaj na deželi. Od nekdaj so jo obdajali gozdovi
in travniki, zbujalo ptičje petje in skozi ves dan spremljale domače in
divje živali. Gospodična Y ve, da ni nobena žival ničvredna, saj je sama
sprevidela, da tudi podgana, ki nam pomeni najmanj, kakšni kači ali večji
ptici pomeni veliko. Več kot samo obed. Pomeni ji preživetje. Gospodična
Y ni nikoli preganjala živali, se manj pa pobijala. Škodljivcem pač ni
dajala možnosti za povzročanje škode in v trenutku je škodljivec izgubil
vlogo škodljivca in z njim je zaživela v skladu. Vedela je, da gozd in
travnik pomenita tako njej kot naravnim prebivalcem zatočišče in vir hrane
in energije. Za gradnjo so njeni predniki uporabili drevesa, ki so rasla
pregosto skupaj, da bi se lahko povsem razvila, s tem pa so dali možnost
močnejšim primerkom, da so se lahko še bolj razvili. Naučila se je, da
je kurjave na gozdnih tleh dovolj in preveč, saj sta prva zmrzal in veter,
ki pride z njo, namenjena čiščenju gozda. Veje, vejice in cela drevesa,
ki ostanejo na tleh, so tam samo zato, da se jih vzame in uporabi. Narava
jih sama ponudi. Gospodična Y ni nikoli marala alkohola, cigareti so ji
od nekdaj smrdeli, za kavo pa tudi ni bilo denarja. Bilo je preveč dela,
da bi sploh pomislila na kaj takega. Kot vsako dekle, je imela tudi ona
redne mesečne čišče, ki so jih po navadi spremljale večje ali manjše težave.
Ponavadi bolečine, nespečnost in depresije. Spomin na babico, ki je vedela
res veliko o zeliščih, ki rastejo okoli nas in skrivajo nešteto zdravil
in zdravilnih učinkov, je ostal živ. Babica je še znala pripraviti poparke,
maže in mešanice, ki so pomagali pri marsikateri nevšečnosti in tudi nekaj
znanja je prenesla na vnukinjo. Hvale vredno dekle, kaj? Na žalost pa
je bilo to dekle narkomanka, saj si je lajšala veliko težav s konopljo.
Njena babica je bila znana kot pametna ženska, ki je znala pomagati in
svetovati in gospodična Y je njeno znanje samo koristila in mirno živela
obdana z naravo in neskončnim številom prijateljev. Ni ji bilo pomembno,
kaj se sme in kaj ne, saj je sama najbolje vedela, kaj je dobro zanjo,
življenje sredi narave pa jo je naučilo tudi pravilnega ravnanja z naravo.
Ni se ravnala po napotkih pomembnih mož iz velikega mesta, ki so medtem
odrejali, kaj kdo sme in kaj ne. Živela je svoje življenje in bila nadvse
srečna s svojo skromnostjo. Nikomur ni želela nič slabega in vsakdo je
bil pri njej dobrodošel. In vendarle je bila narkomanka.
Matej
p.s. Avtor tega teksta mi je še posebej naročil, da napišem, da je tekst nastal pod vplivom učinkov konoplje.
Vse pravice pridržane Konoplja.org
Obvestilo
Vse, ki ste naredili seminarske ali diplomske naloge o konoplji, Vas naprošamo,
da nam jih pošljete in po možnosti dovolite njihovo objavo. Vaše sodelovanje
je nadvse dobrodošlo!
V živo na Radiu Celje
sreda ob 21.00 uri
frekvenca:95,1Mhz;
95,6Mhz; 100,3Mhz
Elektronska pošta:
Prosti tek:
-A bo šla večina študentov sedet?
-Raziskovalci dokazali dolgotrajne poškodbe