Botanično
ime:
Druga imena:
Domovina:
Kratka zgodovina:
Pridobivanje
Delovanje
Zanimivost
Literatura
Botanično ime:
Banisteriopsis caapi
Druga imena:
caapi, ayahuasca, yage
Kratka zgodovina:
Med vsemi halucinogenimi drogami ameriških Indijancev je po svojem delovanju
najbolj nenavaden napitek, ki ga proizvajajo iz južnoameriške ovijalke.
Verjame se, da je to čarobna droga, ki ji pripisujejo telepatske lastnosti.
Angleški raziskovalec Richard Spruce je leta 1851 opazil, da indijanska
plemena Tukano v porečju zgornjega toka Amazonke v neobičajne namene uporabljajo
grenko rjavo vino, imenovano caapi, ki ga pridobivajo iz neke ovijalke.
Dve leti kasneje je isti raziskovalec to pijačo našel pri Guahibo Indijancih,
okrog zgornjega toka reke Orinoco (območje Kolumbije in Venezuele). Leta
1857 je pri raziskovanju področja ekvadorskih Andov odkril enako pijačo
pri Zaparo Indijancih, vendar so ga ti imenovali ayahuasca. Nekatera druga
plemena so za to drogo uporabljala imena yage ali yaje. Nove raziskave
so pokazale, da se ta magični napitek uporablja na še širšem območju Južne
Amerike, ki vključuje tudi Peru in Bolivijo, vse do pacifiške obale. Približno
istočasno, ko je Spruce odkril drogo ayahuasca, je avtor geografskega
opisa Ekvadorja Villavicencio zapisal: " Zaparo, Angatero, Mazani in druga
plemena bazena Rio Napo uporabljajo drogo caapi, da bi predvideli prihodnost,
da bi našli točne odgovore na najtežja vprašanja (vprašanja vojne). Ta
magični napitek omogoča Indijancem, da odkrijejo sovražnikov načrt in
se tako pravočasno pripravijo za napad ali obrambo. S pomočjo napitka
lahko ugotovijo, kdaj je kdo iz rodbine bolan, kdaj lahko opravijo prijateljski
obisk drugih plemen, kdaj lahko tujca sprejmejo z dobrodošlico,itd."
Delovanje:
Villavicencio je tudi sam nekajkrat poskusil delovanje napitka: "Včasih
sem letal po zraku in gledal prostrane gradove, visoke stolpe, prekrasne
parke in druge lepe stvari. Včasih pa sem čutil, da sem sam v gozdu in
da me napadajo divje zveri, ki sem se jih branil. Po tem občutku sem čutil
močno potrebo za spancem, iz katerega sem se prebudil z bolečino in težo
v glavi." Po opisu nekega drugega avtorja,hiše in stebla po zaužitju napitka
zavzamejo človeške oblike in oživijo. Nekateri doživljajo tudi slušne
halucinacije, sliši se petje in žuborenje vode. Znameniti raziskovalec
halucinogenih rastlin, ameriški botanik Richard E. Schultes, je sodeloval
v številnih caapi ritualih na področju Amazonke, vendar ni čutil izrazite
halucinogene aktivnosti tega napitka. Na začetku intoksikacije je čutil
vrtoglavico in živčno napetost, nato slabost, bruhanje in znojenje. Potem
je vse, kar je gledal, dobilo intenzivne barve. Padel je v globok sen,
drugi dan pa je imel močno diarejo. Znanstveno je drogo caapi prvi raziskoval
nemški farmakolog Louis Lewin, ki je delovanje droge preskušal na živalih
in ljudeh. Lewin je poskušal vpeljati cappi v zdravljenje encefalitisa
in Parkinsonove bolezni. Že star in bolan, je Lewin objavil svojo monografijo:
"Banisteria caapi, novo opojno sredstvo in zdravilo", v kateri zagovarja
uporabo te droge pri zdravljenju parkinsonizma. Kasnejši raziskovalci
niso mogli potrditi uspešnosti takšnega zdravljenja. Glavna delujoča substanca
v drogi cappi je alkaloid, ki ga je Lewin imenoval banisterin, nekateri
kemiki pa telepatin zaradi domnevnih telepatskih lastnosti. Zanimivi so
tudi rezultati na psih, ki so jim vbrizgali telepatin: Živali so pričele
renčati, kazati zobe in se obnašati kot da jih je napadel nevidni sovražnik.
V novejšem času so v rastlini Banisteriopsis caapi odkrili substance,
ki jim je moč pripisati specifično delovanje droge cappi. Droga je po
svoji sestavi mnogo bolj zapletena kot so sprva domnevali. Danes ugotavljajo,
da delovanje droge povzroča zmes treh alkaloidov: harmina, harmalina in
d-tetrahidroharmina (zadnja substanca nastane z redukcijo harmalina).
Harmin in harmalin sta sorodna alkaloida, katerih povprečna doza znaša
okrog 200 mg. V drogi so našli tudi nekatere druge triptaminske derivate,
ki pripomorejo k specifičnem učinku tega magičnega napitka.
Zanimivosti:
Nekatera indijanska plemena otrokom in ženskam prepovedujejo uporabo te
droge. Prav tako ne dovolijo, da bi te osebe videle, kako se magični napitek
pripravlja. Po ugotovitvah raziskovalcev iz Peruja, tamkajšnji vrači ne
dopuščajo uživanja soli, mastnih in sladkih jedi, prepovedujejo pa tudi
seksualne odnose en dan pred caapi-ritualom. Razlog prepovedi nekaterih
jedi najverjetneje leži v nameri, da se prepreči bljuvanje in diareja,
ki navadno spremljata uživanje napitka. Zanimive so ugotovitve ameriškega
raziskovalca psihoaktivnih drog Sidneya Cohena, ki je ugotovil, da droga
caapi vzbudi seksualni nagon, s tem ko izzove povečanje klitorisa in erekcijo
penisa. Če so te ugotovitve točne, je caapi edino pravo halucinogeno sredstvo,
ki deluje kot afrodiziak. Ameriški romanopisec William Borroughs in pesnik
Allen Ginsberg sta leta 1963 objavila zbirko " Jage pisma", v kateri opisujeta
svoje izkušnje s tem napitkom. Ginsberg je enkrat po zaužitju droge caapi
občutil, da so mu celo telo prekrile kače.
Pridobivanje:
Raziskovalci so ugotovili, da se caapi pridobiva z ekstrakcijo skorje,
iz korenine in listov ovijalke iz družine Malpighiaceae, ki je dobila
botanični naziv Banisteriopsis caapi.
Prevod: Andreja in Tomaz
Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart, Zagreb
1989
Svijet halucinogenih droga, Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989
Vse pravice pridržane Konoplja.org
Obvestilo za obiskovalce:
Zaradi obsežnosti snovi bodo informacije postopoma objavljene.
Tomaž
Vodja projekta Konoplja.org
V živo na Radiu Celje
sreda ob 21.00 uri
Frekvenca:90,6mhz; 95,1mhz; 95,9mhz; 100,3mhz
Elektronska pošta: