Kava-kava
Botanično
ime
Domovina
Uporaba
Delovanje in sestava
Uporaba v medicini
Literatura:
Botanično
ime
Piper Methysticum
Razširjenost in način uporabe
Stari morjeplovci, raziskovalci in misijonarji, ki so obiskovali
pacifiške otoke, so poročali o tradicionalnem opojnem in ritualnem napitku,
ki so ga domorodci imenovali kava, kava-kava, ava ali yaquona. Napitek
izdelujejo iz korena 1-3 m visokega grma sorodnega popru. Rastlina ima
majhne bele cvetove nanizane v goste klase in srčaste liste. Evropi je
prvič predstavil to rastlino botanik J.R. Forster, ki je spremljal Jamesa
Cooka na njegovem prvem potovanju na Havajske otoke, 1768- 1771. Forster
je prinesel prve primerke te rastline in ji dal botanično ime Piper Methysticum,
torej jo je uvrstil v rod popra. Prvo znanstveno raziskovanje delovanja
napitka je objavil nemški psihofarmakolog Louis Lewin 1886. Od takrat
naprej je bila kava-kava predmet mnogih botaničnih, farmakoloških, kemijskih
in etnografskih proučevanj in o tej drogi je bil objavljen niz znanstvenih
publikacij.
Izkazalo se je, da je droga tesno povezana s kulturo polinezijskih narodov. Uporabljala se je na širokem področju Pacifika, znotraj trikotnika, ki ga tvorijo Havajsko otočje na severu, Nova Zelandija na jugozahodu in Velikonočni otoki na jugovzhodu. To področje zavzema tudi Salomonske in Fiji otoke, Samoo, Tahiti, Tongu in niz manjših vulkanskih otoških skupin južnega Pacifika. Izven tega območja je bila kava-kava zabeležena še v Melaneziji (Novi Hebridi) in Novi Gvineji. Kasneje se je ugotovilo, da vse pacifiške opojne rastline sorodne popru niso botanično identične in da obstaja niz sorodnih variant, ki se razlikujejo morfološko in po delovanju iz njih proizvedenega napitka. Droga, ki prihaja na svetovno tržišče, izvira v glavnem z vulkanskih tleh Havajev. Nekoč je vladalo prepričanje, da Piper Methysticum raste samo na tistih področjih Oceanije, kjer ima prebivalstvo svetlejšo polt in je bila v zvezi s to ugotovitvijo izvedena vrsta špekulacij in teorij o poreklu in načinu razprostiranja te rastline. Izkazalo se je, da so bile takšne trditve izmišljene in netočne.
Uporaba 
Vrsta Piper Methysticum ima tanke in goste korenine. Pri rastlinah, starejših
od 20 let, je lahko teža podzemnih delov tudi večja od 40 kg. Posušene
korenine in iz njih proizveden napitek imajo grenek, pekoč in malo anestezirajoč
okus in pitje napitka povzroči kratkotrajno neobčutljivost jezika. Podzemni
deli rastline se ogulijo, sesekljajo na manjše kose, posušijo in v nadaljevanju
obdelujejo na različne načine. Na otočju Fiji (kjer drogo imenujejo yaquona)
posušene korenine zmeljejo s pomočjo kamenja, medtem ko na večini drugih
otoških skupin drogo ob posebnih svečanih ceremonijah skupinsko prežvečijo
in izpljunejo v veliko leseno posodo. Dodajo nekaj vode in zmes gnetejo,
dokler ne dobi želene sestave, čvrste lesene dele pa odstranijo. V bolj
civiliziranih področjih korenino zmleto v prah zmešajo z vodo, kokosovim
oljem in nekaj lecitina; emulgirani produkt izgleda kot bela kava. Obvezni
zahodni higienski standardi so prisilili domorodce da namesto prehodnega
žvečenja napitek naredijo s kuhanjem sesekljane korenine v vodi. Vendar
se po nekaterih pričevanjih tako pridobljeni napitek razlikuje od tistega,
ki je bil narejen z žvečenjem, "kot se razlikuje navadno vino od šampanjca".
Izgleda, da encimi iz sline vplivajo na kvaliteto in učinek tega opojnega
napitka. Evropski misijonarji na južnopacifiških otokih so trdili, da
je napitek škodljiv za zdravje in poskušali preprečiti uživanje droge,
v zameno pa so domorodcem prinesli alkohol. Vendar se je uporaba droge
obdržala na večini otokov do danes in jo v mnogih mestih celo legalno
strežejo v lokalih. Redno jo pijejo tudi evropski priseljenci. Ob obisku
Samoe sta bila celo ameriški predsednik Johnson 1966 in kraljica Elizabeta
1977 postrežena z kava-kava napitkom v okviru ceremonije "kralja Kave".
Po drugi strani pa se na Havajih in Tahitiju droga praktično ne uporablja
več. Obstaja vrsta etnografskih zapisov in posnetih filmov o načinu priprave
napitka in verskih ceremonijah vezanih na jemanje droge pri različnih
polinezijskih narodih. Rituali so povezani s starimi verskimi legendami
in se razlikujejo ne samo od otočja do otočja, ampak celo od vasi do vasi.
Obstaja mišljenje, da je prav predanost kava-kava ceremonijam omogočila
nekaterim polinezijskim narodom, da se uprejo vplivu zahodne civilizacije
in obdržijo svoje nacionalno pripadnost.
Delovanje
in sestava
Kava-kava povzroči evforično in sproščeno stanje podobno pijanosti,
vendar nobene agresivnosti, niti ni opaziti izrazite mentalne in fizične
spremembe. Običajno je povečana vizualna in slušna občutljivost, vendar
ni izrazitega halucinogenega delovanja in nekateri avtorji je sploh ne
uvrščajo med halucinogena sredstva. Speča oseba ima po zaužitju droge
pogosto zelo žive in erotične sanje. V malih dozah kava-kava večinoma
deluje stimulirajoče, v srednjih dozah povzroči evforijo, v višjih pa
širi zenice, povzroča nepokretnost, omamljenost in sen. Opaženo je, da
so moški v dnevih jemanja droge manj seksualno aktivni in da na otokih,
kjer se napitek redno uporablja, ni večjega prirastka prebivalstva, medtem
ko drugje na Pacifiku prihaja do demografskih eksplozij. Ta opazka je
dala nekaterim avtorjem celo idejo o sredstvu za "kontrolo rojstev". Pri
uživanju droge neugodnih stranskih učinkov ni. Daljša uporaba ne razvije
tolerance niti fizične odvisnosti. Alternativa tej drogi, alkohol, ki
so ga na Polinezijo prinesli belci, je zanesljivo bolj nevarna za posameznika
in družbo. Kemične analize so pokazale najmanj šest alfa-pironskih derivatov
v korenini kava-kave. Ti so kavain, dihidrokavain, mesticin, dihidromesticin,
jangonin in dihidrojangonin. Vse te spojine so netopljive v vodi, kar
je razlog da je napitek v obliki emulzije. Farmakologi niso prepričani
da samo te spojine vplivajo na delovanje droge.
Uporaba
v medicini
Kava-kava se v medicini tu in tam uporablja kot sedativ. V šestdesetih
letih je prišlo v promet zdravilo z imenom Kavaform, s priporočilom za
uporabo v geriatriji. Ugotovljeno je, da takšen preparat deluje na izboljšanje
razpoloženja in vitalnosti.
Prevod: Urban
LITERATURA: Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart, Zagreb 1989 Svijet halucinogenih droga, Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb 1989
Vse pravice pridržane Konoplja.org
Obvestilo za obiskovalce:
Zaradi obsežnosti snovi bodo informacije postopoma objavljene.
Tomaž
Vodja projekta Konoplja.org
V živo na Radiu Celje
sreda ob 21.00 uri
Frekvenca:90,6mhz; 95,1mhz; 95,9mhz; 100,3mhz
Elektronska pošta:
