Botanično
ime:
Druga imena:
Domovina:
Kratka zgodovina:
Uporaba in medicinska raba:
Delovanje:
Botanično ime:
Rivea corymbosa, Ipomoea violacea
Druga imena:
Morning glory, "vražja semena", ololiuqui ( v prevodu:
majhna okrogla stvar)
Domovina:
Srednja Amerika in Mehika
Kratka zgodovina:
Prodajalci okrasnega cvetja v nekaterih ameriških
mestih, so v začetku šestdesetih let opazili, da je naglo porasla prodaja
okrasnih slakov z lepimi dekorativnimi cvetovi. Kupci so bili predvsem
skupine najstnikov, hipiji in študenti. Javnost se je spraševala, od kod
tolikšno nenadno zanimanje mladine za vzgajanje cvetja. Izkazalo se je,
da žvečenje teh semen izzove posebna stanja z neobičajnimi vizijami in
halucinacijami. Tako je postala moda uživanja halucinogenih sredstev v
šestdesetih, bogatejša za drogo neobičajnega delovanja. V ZDA jo imenujejo
morning glory ( jutranji sijaj), ker so cvetovi slaka odprti le v jutranjih
urah. Tako kot vsi prej preizkušeni močni halucinogeni, so tudi semena
slaka hitro našla prvo žrtev. To je bil nek študent, ki je prežvečil 300
semen morning glory in znorel. Ubil se je, ko je z veliko hitrostjo avtomobila
trčil v neko hišo. Oblasti so se hitro odzvale in odredile posipanje semen
v prodaji s pesticidi in sredstvi za bruhanje. Psihadeliki so začeli slak
vzgajati sami, obstajajo pa tudi brošure z navodili, kako se iz semen
odstranijo pesticidi in druge kemikalije. Že stari španski kronisti so
omenjali oboževana semena "rastline-kače". O njih poročata Francisco Hernández,
zdravnik španskega kralja Filipa II. in že prej omenjeni frančiškan Bernardino
de Sahagún. Navajata, da so semena jedli azteški svečeniki, da bi doživeli
stanje delirija, v katerem so lahko videli svoje bogove, se z njimi pogovarjali
in prejemali njihova sporočila; v takšnem stanju so svečeniki doživljali
na tisoče vizij in satanskih halucinacij. Ta semena so poimenovali ololiuqui.
Zdrobljena semena so bila sestavni del čarobnih mazil, katerim so primešali
tobak, žive pajke in škorpijone. Iz ololiuqui so izdelovali tudi magično
pijačo, pod vplivom katere so indijanski preroki in vrači odkrivali resnice,
dajali nasvete in prerokovali prihodnost. Zanimiva je tudi uporaba te
droge kot "seruma resnice", s katerim so vrači odkrivali prestopnike.
Iz nekih drugih starih zapisov je možno razbrati, da kdor poje ta semena,
je prost zdravega razuma; domorodci stopajo pod vplivom te droge v kontakt
s hudičem, z druge strani pa doživete halucinacije pripisujejo božanstvu,
ki se nahaja v semenih. Španski osvajalci so takoj prepovedali uporabo
ololiuqui in preganjali kult "vražjih semen". Kult je prešel v ilegalnost
in se ohranil več stoletij. Med nekaterimi indijanskimi plemeni, ki živijo
v planinah južne Mehike, se je kult obdržal vse do danes. Tam iz semen
ololiuqui pripravljajo poseben čudodelen napitek, ki ga uživajo pri religioznih
obredih. Več kot 400 let je bilo potrebnih, da je znanstvenikom uspelo
identificirati rastline, ki jim pripadajo ta magična semena. Domorodci
so znanstvenike namerno zavajali in jim vsakič pokazali druge rastline
in semena. Leta 1939 pa je neki vrač iz države Oaxace razkril skrivnost
Richardu E. Schultesu. Ugotovili so, da obstajata dve vrsti takih semen:
črna semena, ki so močnejša in jih uporabljajo moški in rjava semena,
ki so blažja in jih uporabljajo ženske. Botaniki so odkrili, da črna semena
pripadajo rastlini Ipomoea violacea, rjava semena pa rastlini Rivea corymbosa.
Prva ima lahko raznobarvne cvetove, druga pa samo bele. Obe rastlini pripadata
družini slakov, obe sta torej ovijalki, kar tudi ustreza nazivu starih
španskih kronistov, ki so uporabljali izraz "rastlina-kača". Ameriški
psihiater Humphry Osmond je leta 1955 izvedel na sebi serijo poskusov.
Vzel je od 60 do 100 semen rastline Rivea corymbosa. Zaradi droge je postal
apatičen, povečala se mu je vidna občutljivost in po štirih urah je nastopil
dolgotrajen občutek evforije (občutek blaženosti, dobro počutje, ugodje).
Ko so identificirali učinkovite snovi droge ololiuqui, so odkrili, da
se derivati lisergične kisline nahajajo tudi v drugih rastlinah iz družine
slakov, razširjenih tudi na Zahodni in na Vzhodni polobli.Tako so derivati
lisergične kisline odkriti v vrstah rodov Convolvulus, Argyreia, Stictocardia
in v nekaterih drugih vrstah iz rodu Ipomoea (torej, v nekaterih okrasnih
slakih). Znanost pa vseeno ni uspela poiskati odgovora na vprašanje: kako
to, da teh rastlin, glede na njihovo razširjenost po svetu, ni uporabljal
niti poznal noben drug narod razen mehiškega.
Delovanje:
švicarski kemik Albert Hofmann, ki je sintetiziral
LSD (1943), je leta 1960 dokazal, da je delovanje semena ololiuqui potrebno
pripisati erginu, triptaminskemu alkaloidu, amidu lisergične kisline,
ki je kemijsko soroden polsintetični drogi LSD. Ta do danes ostaja najmočnejše
poznano halucinogeno sredstvo. To nepričakovano odkritje je presenetilo
strokovnjake, saj je bil to prvi primer, da so derivate lisergične kisline
našli v višjih rastlinah. Do takrat so namreč predpostavljali, da se take
spojine nahajajo samo v nižjih glivah. Najbolj znana med njimi je rženi
rožiček, Claviceps purpurea, parazit na rži. V primeru, da se večja količina
naseli v moki, lahko povzroči težke zastrupitve, ki so v srednjem veku
pogosto, kot epidemije, strašile po Evropi. Eden od simptomov take zastrupitve,
poznane pod imenom ergotizem (zastrupitev z ergotinom), so halucinacije.
Uporaba in medicinska
raba:
Derivati lisergične kisline iz omenjene glive (alkaloida
ergometrin in ergotamin), se uporabljajo kot poznana zdravila v ginekologiji
ali kot sredstva proti migreni. Izračunali so, da znaša povprečna doza
50-100 morning glory semen, če so od rastline Ipomoea violacea. Zaradi
delovanja na krčenje uterusa (maternice), te droge ne smejo preizkušati
nosečnice. Izkazalo se je, da ta semena ne delujejo, če se jih pogoltne
brez žvečenja. "Otroci cvetja" so jih pogosto zmleli v moko, prelili z
vodo, dobljeno zmes pa precedili skozi krpo; učinkovine so topljive in
prehajajo v tekočino. Omeniti je potrebno, da so veliko bolj nevarna in
strupena semena t.i. havajske drevesne rože (Argyreia nervosa), ki
se na trgu ZDA prav tako prodajajo kot "morning glory"; v njih je veliko
toksičnih alkaloidov in je za doseganje psihoaktivnega učinka dovolj vzeti
4-8 semen. Danes je večina ameriških psihadelikov izgubila interes za
"morning glory", ker je droga pokazala preveč negativnih lastnosti. Vodni
ekstrakt semen je neprijetnega okusa, pa tudi želodec ga težko prenaša.
Prevod: Andreja in Barbara
LITERATURA:
Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart , Zagreb
1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989
Vse pravice pridržane Konoplja.org
Obvestilo za obiskovalce:
Zaradi obsežnosti snovi bodo informacije postopoma objavljene.
Tomaž
Vodja projekta Konoplja.org
V živo na Radiu Celje
sreda ob 21.00 uri
Frekvenca:90,6mhz; 95,1mhz; 95,9mhz; 100,3mhz
Elektronska pošta: