Droge tropske Azije, Afrike in Pacifika
Muškatni oreh
Začimba, zdravilo in droga
Domovina
Uporaba v medicini
Uporaba
Zanimivosti
Delovanje
Literatura
Botanično ime
Myristica fragrans
Mnogi
bodo presenečeni, da to dobro poznano začimbo uvrščamo med droge s halucinogenim
učinkom. Milijoni ljudi po svetu vedo le za uporabo muškatnega oreha v
kulinariki.
Tako začimbo kot drogo predstavljajo aromatična semena ploda, podobnega
breskvi, ki raste na lepem tropskem drevesu iz družine Myristicaceae.
Na dobro razvitem drevesu zraste letno 1500-2000 plodov.
Seme ovija ovoj (arilus), ki je svež rdeč, posušen pa rumen in se uporablja
kot začimba ali zdravilo (macis). Seme brez ovoja je ovalne oblike, okoli
2.5 cm dolgo, po površini rjavo in mrežasto razbrazdano, na prerezu marmorirano.
Ima karakterističen, ugoden aromatičen vonj in oster pekoč okus. Vsebuje
5-15 % eteričnega olja s terpenskimi in aromatskimi spojinami in 20-40
% maslenega olja (muškatno maslo). Toksične in psihoaktivne snovi so prisotne
v aromatski frakciji eteričnega olja, katerega glavna sestavina je miristicin,
poleg nje pa je tudi nekaj drugih aromatičnih učinkovin, npr. alemicin
in safrol.
Domovina
Pradomovina drevesa so Moluški in nekateri drugi otoki v Indonezijskem
arhipelagu. Od tam se je uporaba muškatnega oreha kot ene najvažnejših
orijentalnih začimb razširila po vsem svetu. Drevesa na veliko vzgajajo
na Moluških otokih, na Šri Lanki in v nekaterih tropskih predelih zahodne
poloble (Granada).
Uporaba v medicini
V arabski srednjeveški medicini se je muškatni oreh uporabljal kot sredstvo
proti prebavnim motnjam, boleznim mehurja in limfnih žlez. V staroindijski
medicini pa je bil oreh znano zdravilo pri mrzlici, srčnih boleznih, tuberkolozi
in astmi. V 18.st. je bil oreh znan v evropski medicini kot pomembno zdravilo
pri mnogih boleznih. V ZDA in Angliji se je droga koncem prejšnjega stoletja
uveljavila kot učinkovito sredstvo za pospešitev menstruacije, celo za
splav in posamična uporaba muškatnega oreha v te namene je zabeležena
tudi v tem stoletju. Še danes ne poznamo razloga za takšno mišljenje,
ki je največkrat povzročilo težke primere zastrupitev žensk, ki so drogo
jemale v upanju, da izzovejo splav. V novejši literaturi se omenja uporaba
muškatnega oreha pri zdravljenju histerije, glavobola, dispepsije, gastritisa
in nekaterih drugih bolezni.
Uporaba
Zmleti prah se jemlje večinoma oralno (pomešan s sokom ali vodo), redkeje
se vdihava. Za dosego psihotropnega učinka je potrebno konzumirati do
20 g zmletega muškatnega oreha, torej dokaj veliko količino. Doze, ki
se uporabljajo v kulinariki so netoksične in nenevarne. Kot psihoaktivna
in halucinogena droga se je muškatni oreh od nekdaj uporabljal v raznih
delih jugovzhodne Azije. V staroindijskem spisu Ayurveda so imenovali
oreh mada shaunda, kar pomeni "opojni plod". Danes v Indiji muškatni oreh
žvečijo skupaj z betelovimi orehi, vendar je navada žvečenja in vdihavanja
prahu muškatnega oreha skupaj s tobakom razširjena po celi Indiji in Indoneziji.
Po nekaterih opažanjih je oreh v Egiptu občasno nadomestil hašiš. Tudi
v razvitih družbah, posebno v ZDA, so oreh ob pomanjkanju konoplje uporabljali
študenti, mornarji, največ pa zaporniki. Poseben interes za muškatnim
orehom kot halucinogeno drogo je izzval črnski muslimanski voditelj Malcolm
X s svojo avtobiografijo, v kateri je opisal izkušnje zapornika s konzumiranjem
muškatnega oreha, ukradenega iz kuhinje. Vendar se zaporniki ob prihodu
na prostost ponavadi orientirajo k drugim, manj škodljivim halucinogenom.
Tudi nekateri jazz glasbeniki, poznani kot konzumenti te droge, so pripomogli
k njeni popularizaciji.
Zanimivosti
Veliki češki fiziolog Jan Purkyne je leta 1829 opisal, kako je pod vplivom
te droge hodil po ulicah kot v snu, izgubljal orientacijo in hodil vedno
v nasprotni smeri od izbrane. Ameriški raziskovalec Andrew T. Weil je
zabeležil mnoge primere jemanja te droge in opisal negativne posledice,
ki pogosto spremljajo konzumiranje muškatnega oreha. Registriral je tudi
ugodne vplive. Tako navaja primer 42-letne gospodinje, ki je večkrat jemala
po 5 g zmletega oreha. Kasneje se je počutila ugodno utrujena in je z
zaprtimi očmi opazovala zelene livade, jablane, modro nebo, zlat nakit
in plešoče zvezde; kuhinja je postala velika kot katedrala in počutila
se je, kot da so se povečale tudi njene dimenzije. Obstajajo tudi poročila
o delovanju droge kot afrodizijaka. A. Hoffer in H. Osmond opisujeta (1967),
da je pri zapornikih droga izzvala stalno erekcijo v trajanju 14-36 ur,
z izrazito povečanim užitkom ob masturbiranju. Kot navajajo nekateri viri,
mnogi od eksperimentatorjev in konzumentov te droge niso občutili pravega
halucinogenega učinka. Primerno dozo naj bi vzeli zvečer, se ulegli in
po nekajurnem čakanju brez učinka zaspali. Naslednje jutro naj bi se zbudili
s fizičnimi znaki intoksikacije: močnim glavobolom, slabostjo, povečanim
srčnim utripom in občutkom suhih ust. Drugi so občutili delovanje podobno
kot pri hašišu. Kot pri nekaterih drugih halucinogenih tudi pri muškatnem
orehu način psihotropnega delovanja ni odvisen od vzete doze in povečanje
doze običajno ne vodi k močnejšemu halucinogenemu učinku, ampak samo k
riziku močnejše zastrupitve. Očitno je, da obstajajo individualne razlike
v reakciji na psihoaktivne snovi v muškatnem orehu. Večina ameriških študentov,
ki so eksperimentirali s tem orehom, so drogo vzeli le enkrat ali dvakrat.
Po delovanju so smatrali konopljo za veliko bolj ugodno sredstvo za relaksiranje
in doživljanje psihadeličnega ugodja.
Delovanje
Droga začne delovati v 2-4 urah in učinki so lahko, kot omenjamo prej,
zelo različni, nepredvidljivi, včasih komaj opazni in včasih zelo podobni
učinkom konoplje. Spremenjene so percepcije časa in prostora, pojavljajo
se eksotične vizije, slušne halucinacije, občutek lebdenja. Negativne
lastnosti droge so v začetku redno prisotni neugodni občutki, glavobol
in slabost, povišan srčni utrip, pojavi se rdečica oči, suha usta, evforični
občutki pa se pojavijo šele kasneje. Celo samo jemanje droge je neugodno,
izziva gnus in sili k bljuvanju. Neugodne so tudi posledice: bolečine
v kosteh, močan glavobol, krči in depresija. Zaradi nezaželjenih in pogosto
zelo neugodnih posledic, ki spremljajo jemanje muškatnega oreha, se le-ta,
čeprav lahko dostopen in poceni, v zahodnem svetu redko uporablja kot
droga. Več se uporabljajo polsintetične droge, ki se proizvajajo iz aktivnih
snovi muškatnega oreha (MDA iz safrola, MMDA iz miristicina, TMA iz elemicina).
Miristicin, glavna aktivna spojina muškatnega oreha, je po kemijski
strukturi 1-alil-3-metoksi-4,5-metilendioksibenzen. To je ena od redkih
spojin s halucinogenim efektom, ki v molekuli nima dušika (ni alkaloid),
a je po strukturi dokaj podobna meskalinu. Miristicin je prisoten tudi
v nekaterih praških za vdihavanje južnoameriških Indijancev (yakée, epéna),
ki so narejeni iz dreves rodu Virola in pripadajo isti družini Myristicaceae.
Zanimivo je, da so male količine miristicina prisotne tudi v peteršilju
in kopru. Po izsledkih raziskave neke skupine ameriških avtorjev (1961),
je doza 400 mg izzvala psihotropni efekt pri 60% prostovoljcev.
Prevod: Urban
Opojne droge, Mr
Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989
Vse pravice pridržane Konoplja.org
Obvestilo za obiskovalce:
Zaradi obsežnosti snovi bodo informacije postopoma objavljene.
Tomaž
Vodja projekta Konoplja.org
V živo na Radiu Celje
sreda ob 21.00 uri
frekvenca:95,1Mhz; 95,6Mhz; 100,3Mhz
Elektronska pošta:
