Mušnica, goba sibirskih vračev
Kult
in magija
Soma starih Indijcev
Delovanje in aktivne sestavine
Literatura
Kult in magija
Po mišljenju nekaterih avtorjev je mušnica (Amanita muscaria) najstarejša
poznana halucinogena rastlina. Gre za zelo lepo strupeno gobo lističarko,
z belim betom in rdečim klobukom, ki je po zgornji površini posut z belimi
krpicami. To je tista goba, ki jo v otroških slikanicah najdemo skupaj
s palčki in različnimi gozdnimi živalmi. Mušnica je že od nekdaj znana
kot magična droga, ki jo v religijskih ritualih uporabljajo mnogi sibirski
narodi. Evropa je prvič izvedela za ritualno uporabo mušnice leta 1730,
ko je švedski oficir von Strahlenberg v nemškem jeziku objavil knjigo
o dvanajstletnem bivanju v Sibiriji. Od takrat je poznano kar nekaj poročil
o čudnih običajih sibirskih plemen povezanih z mušnico. Nenavadne lastnosti
mušnice so obdelali tudi v literaturi; v znanih delih "Pisma svetovnega
popotnika", avtorja Oliverja Goldsmitha in v "Alica v čudežni deželi"
Lewisa Carrolla. Mušnica se jemlje na več načinov. Nekateri razrežejo
gobo na rezine, jo posušijo in nato žvečijo. Drugi pijejo vodo, v kateri
se je več dni namakala goba, tretji pa iz mušnice pijejo čaj, ki ga pijejo
skupaj s sokom iz bobkov mlajevke (Vaccinium uliginosum). Mlajevka je
sorodna borovnici in raste v vlažnih gozdovih. Tudi njene jagode, če jih
zaužijemo večjo količino, lahko povzročijo stanje podobno pijanosti. Med
prebivalci Altajskega gorovja in vzhodne Sibirije obstaja zanimiv način
drogiranja z mušnico, ki ga je med prvimi opisal angleški književnik Oliver
Goldsmith leta 1762. Urin tistega ki poje gobo v okviru rituala, popije
drugi in tako na isti način dragocene halucinogene setavnine prenese tudi
tretjemu. Raziskovalci trdijo, da se pri takšnem načinu izkoriščanja urina
ne izgubi opojni in halucinogeni efekt gobe. Zdi se pa, da je delovanje
urina bolj blago in manj toksično od same gobe. Etnologi so podrobno opisovali
in snemali magične obrede sibirskih plemen, vezane na kult te gobe. Tamkajšnji
vrači in čarovniki s pomočjo mušnice stopajo v zvezo z duhovi. V barvastih
oblačilih s fantastičnim okrasjem, ob bobnih, pesmi in plesu, padajo v
ekstatična stanja, v katerih od duhov izvejo za vzroke bolezni in skrivnosti
prihodnjih dogodkov. Na teh halucinacijah temelji neka celotna spiritualno-magična
religija, znana pod imenom šamanizem. Etnične skupine, ki so prakticirale
šamanizem, so razprostranjene na področju od reke Volge, preko Sibirije
in centralne Azije, vse do severnoameriških Eskimov. Po študiji, ki jo
je objavil John Allegro leta 1970, je bil antični kult Falusa povezan
z oboževanjem mušnice in divji seks s podaljšanimi vrhunci pri antičnih
bakanalijah je treba pripisati učinku te gobe.
Delovanje
in aktivne sestavine 
Zdi se, da lahko način delovanja mušnice zelo variira od osebe do osebe.
Večina jih doživlja močno evforijo, željo za plesom in vizualne halucinacije.
V prvih 20 do 40 minutah se pojavljajo omamljenost in krčeviti trzljaji
udov. Nato navadno sledi polsen, ki traja približno 2 uri. V tem času
lahko ima oseba obarvane vizije, sliši lahko zvoke, ki jih ne more razbrati.
Nato se razvije evforija, ki jo spremlja petje, plesanje, skakanje, napadi
smeha. Lahko se pojavijo tudi halucinacije, pri čemer predmeti izgledajo
mnogo večji kot so v resnici. Po nekaterih opisih lahko žlica vode postane
jezero. Po več urah omame oseba pade v globok sen, prebudi pa se z močnim
glavobolom. Kot dnevna porcija med sibirskimi šamani se jemlje srednje
velik primerek gobe. Verjamejo, da mušnica deluje močneje, če je na rdeči
površini klobuka več belih krpic. Opazili so, da mušnica deluje tudi na
živali. Jeleni zaspijo, če uživajo to gobo in jih tako tudi lovijo. Meso
tako ubite živali, deluje na ljudi podobno kot mušnica. Nekoč se je kot
glavna aktivna substanca mušnice omenjal zelo strupeni alkaloid muskarin.
Vendar pa je tega v mušnici zelo malo. Psihotropni učinek gobe danes pripisujejo
muscimolu in ibotenski kislini, goba pa vsebuje še muskazon, atropin,
bufotenin in nekatere druge alkaloide. Menijo, da prisotnost atropina
potencira delovanje muscimola in ibotenske kisline, ki je sveža goba vsebuje
okrog 0.03 do 0.1%. Ibotenska kislina pri sušenju prehaja v stabilnejši
in 5-krat močnejši moscimol. Oralna doza moscimola znaša od 10 do 15 mg.
Ibotenska kislina in muscimol se iz organizma izločata manj spremenjena
kot katerakoli druga halucinogena sestavina. S tem tudi razlagajo, da
se sestavine mušnice lahko prenesejo z urinom. Zanimivo je, da je goba
v številnih deželah znana kot smrtni strup za muhe, kar se odraža v imenu
te gobe v številnih jezikih. Druga zabloda je, da se mušnica smatra kot
smrtno nevarna za človeka. Goba lahko povzroči težje intoksikacije, vendar
se te ne končajo s smrtjo, kot je to značilno za nekatere druge vrste
iz rodu Amanita (npr. zelena mušnica). Ni lahko pojasniti, zakaj je mušnica
pri sibirskih narodih znana kot opojno in halucinogeno sredstvo, v Evropi
pa je poznana kot strupena in celo smrtnonosna goba. Po narodnih pripovedkah
je mušnica nastala iz sline žabe krastače. Zanimivo je, da so kemijske
raziskave kožnega izločka žabe krastače potrdila ta verovanja. V izločkih
so našli strupeni alkaloid bufotenin, ki je substanca visokega halucinogenega
delovanja.
Soma starih Indijcev
Stari indijski svečeniki so uporabljali kultno rastlino somo, ki je za
znanost ostala uganka in ni zagotovo identificirana. Stari vedski teksti
so polni hvalospevov o somi, po nekaterih opisih lahko sklepamo, da je
šlo za halucinogeno sredstvo. Svečeniki so med bogoslužjem pili ekstrakt
some in ga smatrali za božanski napitek. Po mišljenju Gordona Wassona
je staroindijska soma dejansko mušnica. V dokaz Wasson navaja mnoge podatke
in indikacije, floristične, ekološke, folklorne in lingvistične. Kot priloga
Wassonovi hipotezi govorijo tudi opisi v starih vedskih tekstih, ki opisujejo
rastlino brez korenine, listov in cveta. Sem sodijo tudi opisi ceremonije,
ki vsebuje pitje urina. Wassonovi tezi nasprotujejo nekateri znanstveniki.
Po drugih predpostavkah bi lahko bila soma tudi kanabis, neka vrsta rabarbare,
itd. Lahko še omenimo, da obstaja razlaga, kako se je iz mušnice pripravljal
tajni napitek kykeon, ki se je pil med elevzinijami, antično kultno svečanostjo
v čast boginji Demetri.
Prevod: Andreja in Barbara
Opojne droge, Mr
Marko Nicović, Jugoart, Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga, Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989
Vse pravice pridržane Konoplja.org
Obvestilo za obiskovalce:
Zaradi obsežnosti snovi bodo informacije postopoma objavljene.
Tomaž
Vodja projekta Konoplja.org
V živo na Radiu Celje
sreda ob 21.00 uri
Frekvenca:90,6mhz; 95,1mhz; 95,9mhz; 100,3mhz
Elektronska pošta:
