To
je do 40 cm visok polgrm iz družine jarmolistnic (Zigophyllaceae) in raste
na suhih in stepskih področjih od Mediterana pa vse do Tibeta in Mongolije.
Rastlina ima zelenkasto rumene cvetove in semena, ki so pri Arabcih in
ostalih narodih Vzhoda cenjeno zdravilo.
Delovanje, zgodovina in uporaba v medicini:
Uporablja se kot zdravilo proti astmi, revmatizmu, glistam, kot afrodizijak
in zdravilo za nekatere očesne bolezni. Na Bližnjem vzhodu se nosijo ogrlice
iz semen kot amulet, ki ščiti pred demoni in "hudobnimi pogledi", indijski
muslimani pa uporabljajo semena kot začimbo. Preko Arabcev je bila rastlina
prinesena v Španijo, kjer raste prosto v naravi. Peganova semena vsebujejo
alkaloide harmin in harmalin. Harmin je identičen banisterinu (ali telepatinu)
iz južnoameriške halucinogene droge caapi
. Delovanje harmina je raziskoval čilski etnofarmakolog Claudio Naranjo
in ga opisal v več študijah. Čeprav semena vsebujejo snovi s halucinogenimi
lastnostmi, so jo narodi področij, na katerih raste, uporabljali le kot
zdravilno rastlino oz. začimbo. Raziskovalci do sedaj niso odkrili ritualne
ali verske uporabe peganovih semen med narodi Vzhoda, medtem ko je bila
na drugi strani južnoameriška droga caapi, ki vsebuje podobne sestavine,
kultno sredstvo mnogih indijanskih plemen.
Prevod:
Urban
LITERATURA:
Opojne droge, Mr
Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989