Zobnik
( Hyoscyamus niger) in
volčja češnja ( Atropa belladonna)
Zdi
se, da sta bili glavni sestavini zelenih čarovniških masti in olj zgoraj
navedeni rastlini. Gre za dve zelo strupeni rastlini iz iste družine,
vendar z različnimi sestavinami. Obe rastlini sta prisotni tudi v naši
flori. Zobnik je do 1 metra visoka rastlina, katere površina je lepljiva
in dlakasta. Ima umazano rumene do oranžno rumene cvetove z vijoličnimi
žilicami na cvetnih listih. Pri nas raste kot plevel ob poteh, v bližini
naselij, po zapuščenih mestih in neobdelanih poljih. Iz Evrope se je razširila
skoraj po celem svetu. Nekateri avtorji latinsko ime rastline izvajajo
iz grške besede hyos (svinja) in to razlagajo s pomočjo Homerjeve legende,
po kateri je čarovnica Kirka Odisejeve prijatelje s pomočjo napitka iz
te rastline spremenila v svinje. Volčja češnja je grmičasta gozdna zel,
ki zraste od 1-2 metrov. V naših krajih je razširjena po planinah, predvsem
po goličavah in ob gozdnih poteh, še posebej na svetlih mestih v gozdu.
Znanstveno ime vrste, belladonna (lepa ženska), izhaja iz dejstva, da
je v rastlini prisoten strupeni alkaloid atropin, ki širi zenice in bojda
naredi ženske oči lepše. Volčja češnja ima velike jajčaste liste, dolge
okoli 15 cm. Zanjo so značilne črne, sijoče in sočne okrogle jagode, ki
so izjemno strupene. Znan je primer masovne zastrupitve s temi jagodami
med francoskimi vojaki na manevrih, zabeleženi pa so tudi smrtni primeri
otrok, ki so pojedli nekaj jagod. Obe rastlini vsebujeta zelo strupene
alkaloide tropanske strukture, hiosciamin, atropin in skopolamin. Halucinacije
in deliriji, ki jih povzročajo te rastline, pripisujejo kombinaciji učinkov
prisotnih alkaloidov, ki se lahko absorbirajo tudi skozi kožo. Morda je
najznačilnejši simptom skupnega delovanja teh alkaloidov začasna izguba
spomina. Spreminjanje čarovnic v živali nekateri avtorji pojasnjujejo
z delovanjem atropina na živčne končiče, pri čemer nastane občutek, da
iz kože raste perje ali dlake. Nekateri raziskovalci so poskušali preveriti
predpostavke o sestavinah čarovniških masti tako, da so iz domnevno uporabljenih
rastlin in svinjske masti pripravili preparate, ki so jih sami poskusili.
Nemški profesor W. Peuckert je leta 1960 zapisal naslednjo ugotovitev:
" Imel sem divje sanje, pred očmi so mi poplesovali grozoviti obrazi.
Za tem me je nenadoma prevzel občutek, da letim. Let je bil večkrat prekinjen
z globokimi padci. V zadnji fazi sem opazoval razvratne svečanosti. "
Raziskovalec K.Kiesewetter si je v kožo nad srcem vtrl ekstrakt zobnika
in občutil, da ga je vihar odpihnil v zrak, kjer je dolgo letel s pomočjo
zračnih tokov. Oba raziskovalca seveda nista letela na metlah, toda njuni
opisi zares spominjajo na doživetja obsedenih čarovnic. Težko je reči
ali je opisani učinek potrebno pripisati avtosugestiji ali gre zares za
sestavine uporabljene masti. Če se spomnimo na poznane učinke katerekoli
od halucinogenih drog, verjetno ne bomo našli osebe, ki pod delovanjem
teh sredstev ne bi kazala simptomov histerije, kar je v srednjem veku
pomenilo oznako za čarovnico. Tudi curandera Maria Sabina je s svojo magično
gobo teonanacatl prava čarovnica.
Prevod:
Andreja in
Barbara
LITERATURA:
Opojne droge, Mr
Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989