Zobnik
( Hyoscyamus niger) in
volčja češnja ( Atropa belladonna)
Zdi se, da sta bili glavni sestavini zelenih čarovniških masti in olj zgoraj navedeni rastlini. Gre za dve zelo strupeni rastlini iz iste družine, vendar z različnimi sestavinami. Obe rastlini sta prisotni tudi v naši flori. Zobnik je do 1 metra visoka rastlina, katere površina je lepljiva in dlakasta. Ima umazano rumene do oranžno rumene cvetove z vijoličnimi žilicami na cvetnih listih. Pri nas raste kot plevel ob poteh, v bližini naselij, po zapuščenih mestih in neobdelanih poljih. Iz Evrope se je razširila skoraj po celem svetu. Nekateri avtorji latinsko ime rastline izvajajo iz grške besede hyos (svinja) in to razlagajo s pomočjo Homerjeve legende, po kateri je čarovnica Kirka Odisejeve prijatelje s pomočjo napitka iz te rastline spremenila v svinje. Volčja češnja je grmičasta gozdna zel, ki zraste od 1-2 metrov. V naših krajih je razširjena po planinah, predvsem po goličavah in ob gozdnih poteh, še posebej na svetlih mestih v gozdu. Znanstveno ime vrste, belladonna (lepa ženska), izhaja iz dejstva, da je v rastlini prisoten strupeni alkaloid atropin, ki širi zenice in bojda naredi ženske oči lepše. Volčja češnja ima velike jajčaste liste, dolge okoli 15 cm. Zanjo so značilne črne, sijoče in sočne okrogle jagode, ki so izjemno strupene. Znan je primer masovne zastrupitve s temi jagodami med francoskimi vojaki na manevrih, zabeleženi pa so tudi smrtni primeri otrok, ki so pojedli nekaj jagod. Obe rastlini vsebujeta zelo strupene alkaloide tropanske strukture, hiosciamin, atropin in skopolamin. Halucinacije in deliriji, ki jih povzročajo te rastline, pripisujejo kombinaciji učinkov prisotnih alkaloidov, ki se lahko absorbirajo tudi skozi kožo. Morda je najznačilnejši simptom skupnega delovanja teh alkaloidov začasna izguba spomina. Spreminjanje čarovnic v živali nekateri avtorji pojasnjujejo z delovanjem atropina na živčne končiče, pri čemer nastane občutek, da iz kože raste perje ali dlake. Nekateri raziskovalci so poskušali preveriti predpostavke o sestavinah čarovniških masti tako, da so iz domnevno uporabljenih rastlin in svinjske masti pripravili preparate, ki so jih sami poskusili. Nemški profesor W. Peuckert je leta 1960 zapisal naslednjo ugotovitev: " Imel sem divje sanje, pred očmi so mi poplesovali grozoviti obrazi. Za tem me je nenadoma prevzel občutek, da letim. Let je bil večkrat prekinjen z globokimi padci. V zadnji fazi sem opazoval razvratne svečanosti. " Raziskovalec K.Kiesewetter si je v kožo nad srcem vtrl ekstrakt zobnika in občutil, da ga je vihar odpihnil v zrak, kjer je dolgo letel s pomočjo zračnih tokov. Oba raziskovalca seveda nista letela na metlah, toda njuni opisi zares spominjajo na doživetja obsedenih čarovnic. Težko je reči ali je opisani učinek potrebno pripisati avtosugestiji ali gre zares za sestavine uporabljene masti. Če se spomnimo na poznane učinke katerekoli od halucinogenih drog, verjetno ne bomo našli osebe, ki pod delovanjem teh sredstev ne bi kazala simptomov histerije, kar je v srednjem veku pomenilo oznako za čarovnico. Tudi curandera Maria Sabina je s svojo magično gobo teonanacatl prava čarovnica.
Prevod: Andreja in Barbara
LITERATURA:
Opojne droge, Mr
Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989
Vse pravice pridržane Konoplja.org
Obvestilo za obiskovalce:
Zaradi obsežnosti snovi bodo informacije postopoma objavljene.
Tomaž
Vodja projekta Konoplja.org
V živo na Radiu Celje
sreda ob 21.00 uri
frekvenca:90,6MHz; 95,1MHz;95,9Mhz;
100,3MHz
Elektronska pošta:
