Konoplja v telesu

Predoziranje in zdravljenje
Paradoksalni vpliv konoplje
Set in setting
Marinol

Na začetku devetdesetih so znanstveniki spoznali, da so kanabinoidi (psihoaktivne substance v konoplji) podobni naravni snovi v možganih in da so konopljini učinki posledica vplivov kanabinoidov na biološke mehanizme, v katerih je aktivno udeležena ta naravna kemična spojina.
V možganih in živčnem sistemu je cela vrsta bioloških mehanizmov, ki temeljijo na receptorjih. Receptorji so mesta, ki se odzivajo na določene kemične snovi in sprožajo določene reakcije. Kemične snovi se imenujejo nevrotransmiterji in vrsta verižnih reakcij skozi mrežo živčnih sistemov je proces, s katerim določena območja možganov komunicirajo z drugimi; tako v bistvu delujejo možgani. Večina drog deluje po podobnem principu: vmešajo se v te verižne reakcije in spremenijo procese normalnega delovanja. Barbiturati imajo nespecifičen vpliv na kanale kloridnih ionov, kar poveča aktivnost nevrotransmiterja imenovanega GABA; povečanje njegove aktivnosti povzroči pomirjevalni efekt. Benzodiazepini, kot je Valium, imajo specifičen vpliv na receptorje ki povzročijo večjo GABA aktivnost.
Pred odkrijem receptorskih sistemov kanabinoidov v zgodnjih devetdesetih, so nekateri znanstveniki domnevali, da konoplja povzroča svoje vplive preko nespecifičnih vplivov, kot se to dogaja pri barbituratih. Nespecifični vplivi so splošno širši in bolj nevarni kot vplivi drog, povzročeni z direktno aktivacijo receptorjev.
Vplivi konoplje se kažejo z aktivacijo vsaj dveh receptorjev kanabinoidov: CB1 in CB2, ki so locirani v možganih in hrbtenjači. Z biološkega stališča se vpliv konoplje kaže v vrsti reakcij organizma. Gre predvsem za reakcije na spomin in razsodnost, na lokomotorne funkcije, na endokrine reakcije telesa, kakor tudi na druge biološke spremembe: zmanjšanje telesne temperature, spremembe v hitrosti bitja srca, zmanjšanje slabosti in nagnjenost k bljuvanju ter reduciranem intraokularnemu pritisku. Znanstveniki približno vedo, kako delujejo CB1 receptorji, vendar obstaja še mnogo neznank predvsem o tem, kako receptorji kanabinoidov vplivajo na druge nevronske sisteme. CB2 receptorji so bili odkriti kasneje kot CB1 in vedenje o njihovi vlogi ter značilnostih je še vedno zelo majhno. Toleranca do konoplje se razvije ob stalni izpostavljenosti velikim količinam kanabinoidov. Reakcija možganov je zmanjšanje števila receptorjev, ki so zmožni vezati kanabinoide. Ko se izpostavljenost zmanjša, se število receptorjev posledično poveča. Nevrotransmiter, ki se v naravni obliki pojavlja v možganih, se imenuje anandamid. V osnovni obliki ima veliko manjšo moč kot THC, ki je primarni kanabinoid v konoplji. Vsekakor ima anandamid pomembno vlogo pri bioloških procesih v možganih in znanstveniki se trudijo dokazati, da pomaga telesu, da se lahko zoperstavi stresu, bolečini in slabosti. V zgodovini človeštva še ni bilo zabeležene smrti zaradi predoziranja s konopljo. Varnost uporabe konoplje izvira predvsem iz tega, da v delu možganov, ki nadzira dihalne in kardiovaskularne funkcije, ni oziroma je zelo malo receptorjev, ki reagirajo na kanabinoide.

Predoziranje in zdravljenje

V maloštevilnih primerih lahko uporabniki doživijo akutne panične reakcije, opisane kot strah, paranojo, zmanjšano samozavest, zmanjšano sposobnost samoobvladovanja, s hitrimi, bežečimi mislimi in motnjami v orientaciji. K sreči so navedene reakcije redke, po navadi izginejo v nekaj urah in ni potrebna zdravniška pomoč. Včasih se prijetni in neprijetni občutki pojavljajo v izmenjujočih valovih. Panične reakcije se največkrat pojavljajo pri začetnikih ob večjih dozah in neudobnih situacijah. Uporabniki, ki drogo uporabijo prvič, naj bi začeli z malimi dozami in si omogočili, da drogo doživijo v prijetni atmosferi z dosti časa in udobja. Občasno lahko konoplja povzroči neprijetne simptome kot so glavobol, omotičnost, slabost in bljuvanje, kar so posledice psihičnega strahu. Skoraj vedno se pojavljajo ob velikih dozah. Nekaterim posameznikom pa se simptomi pojavljajo vedno ob zaužitju, kakor neke vrste alergija.
Najbolj pogosto pa se različne fizične reakcije pojavijo ob predoziranju. Čeprav ne smrtna, so močna predoziranja zelo neprijetna in lahko začasno močno oslabijo organizem. Simptomi vključujejo strah, paniko, razburjenje, halucinacije in hiter srčni utrip, ki se nadaljuje v nepremičnost, otopelost, odrevenelost in nezavest. K sreči so simptomi začasni in izginejo po parih urah spanca. Toksična predoziranja se pojavljajo bolj pogosto pri oralni uporabi konoplje kot pri kajenju, saj kadilci sproti zaznajo kdaj imajo dosti oz. kdaj je droge v telesu dovolj. Oralne doze je mnogo težje nadzorovati. Zaradi različnih koncentracij kanabinoidov v konoplji in različnih tipov konoplje je zelo težko natančno določiti potrebne količine doze. Zato je pogosto, da posameznik zaužije preveliko količino cookijev (piškotov s konopljo), ne da bi vedel, kaj se je zgodilo. Ob oralnem zaužitju se učinki pojavijo mnogo kasneje, celo do dve uri. Zastrupitve s konopljo so bile veliko bolj pogoste v začetku stoletja, ko so ob medicinskih raziskavah znanstveniki izdelovali izredno močne tonike z več 100 kratnimi dozami.

Paradoksalni vpliv konoplje   

Konoplja ima "paradoksalno" sposobnost, da izzove popolnoma nasprotne reakcije v različnih okoliščinah. Čeprav ponavadi lajša slabost, nagnjenost h krčem, bolečino in nespečnost, se lahko v določenih situacijah oz. pri določenih osebah zgodi prav nasprotno. Prav tako lahko konoplja povzroči evforijo, ugodje, užitek ali sproščenost in obratno, trpljenje, depresijo ali strah. Ta paradoksalna lastnost konoplje izhaja iz dejstva, da so njeni učinki filtrirani skozi najvišje centre človekove zavesti. Francoski pesnik Baudelaire je imenoval hašiš "ogledalo, ki poveča", s čimer je hotel poudariti vlogo človekove osebnosti kot "set in setting". Konoplja različno vpliva na različne ljudi. Tisti, ki jo uporabljajo pogosto, si z njo povečujejo občutljivost čutil. Kadijo jo pred hranjenjem, poslušanjem glasbe, gledanjem filmov, igranjem video igric, pred sprehodi, druženjem s prijatelji ali samo pred razmišljanjem. Večina poroča o občutkih večje kreativnosti in inspiracije, čeprav zaključki teh dognanj dostikrat ne zdržijo kasnejše, trezne analize. Dosti simpatizerjev konoplje doživlja občutke evforije, veselosti in dobre volje. Pravijo, da jim konoplja pomaga razmišljati o resnih stvareh, da postanejo samozazrti in duhovni in da pridejo z njeno pomočjo do bistva stvari.

Set in setting   

Set je opisan kot nekaj, kar izvira iz uporabnika: zdravstveno stanje, psihologija, fiziologija, stanje zavesti, ipd. Nekateri pacienti so bolj nagnjeni k terapevtskim zmožnostim konoplje kot drugi. Setting je stanje okolja, v katerem uporabnik uporabi drogo: fizični, čutni in socialni vidik okolja. Ljudje, ki normalno sprejemajo konopljo, lahko reagirajo obratno v napačnih okoliščinah, če so prisiljeni v obljube, če jim ne odgovarja družba ali so postavljeni v neprijetno okolje.

Marinol   

Konopljin nadomestek je sintetična droga, imenovana Marinol (dronabinol), ki vsebuje čisti THC.
Marinol je bil predstavljen leta 1986 kot zdravilo proti slabosti pri kemoterapiji. V letu 1993 je bil potrjen kot zdravilo proti slabosti in pomanjkanju apetita, povzročenim zaradi AIDS-a. Uporaba Marinola je bila odobrena s strani FDA (Federal Drug Agency v ZDA), na podlagi obširnih raziskav o njegovi varnosti in učinkovitosti. Zdravilo se prodaja v obliki želatinastih kapsul, ki vsebujejo sintetični THC v sezamovem olju v 1.5, 5 in 10 mg dozah. Razvoj Marinola je promovirala Reaganova administracija, da bi zmanjšala medicinske pritiske na konopljo. Njegovi zagovorniki uporabo Marinola utemeljujejo z dejstvi: čisti THC, distribuiran v kontroliranih dozah. To naj bi bilo bolje kot kajenje konoplje, skupaj z vsemi neznanimi kemikalijami. Vendar je Marinol izpadel kot slab nadomestek naravne konoplje. Čeprav je nekaterim pacientom koristen, večina drugih pravi, da ne deluje tako dobro kot konoplja. Ena od možnih omejitev Marinola je, da vsebuje samo enega od medicinsko aktivnih kanabinoidov, in sicer THC. V konoplji je več medicinsko aktivnih kanabinoidov, kot npr. CBD.
Verjetno največja omejitev Marinola je, da se ga da uživati le oralno. V nasprotju je konopljo možno tudi kaditi. Npr. bolnikom po kemoterapiji je tako slabo, da imajo težave z zaužitjem kakršnegakoli zdravila in tem je kajenje edini način, kako spraviti konopljo v telo. Kajenje je tudi rešitev, če bolniki potrebujejo trenutno olajšanje. Da začnejo oralne doze učinkovati, traja vsaj uro ali več, ob kajenju pa je olajšanje trenutno. Pacienti si lahko trenutno olajšajo napad bolečine ali pričakovani napad krčev s tem, da pokadijo joint, ne pa z Marinolom. Še ena pomembna prednost kajenja konoplje pred uporabo Marinola je metoda samotitracije. Samotitracija je določanje količine užite droge sproti, kar lahko dosežemo le s kajenjem. Z oralnim uživanjem lahko le vnaprej določimo količino potrebne droge in kasneje ugotovimo, če smo imeli prav ali ne.
Čeprav je Marinol distribuiran v vnaprej določenih dozah, je določanje doze zelo zahtevna naloga. Ker se človekova sposobnost absorbcije droge skozi prebavni sistem vseskozi spreminja in je odvisna od številnih dejavnikov, je natančna določitev doze skoraj nemogoča. Uporabniki poročajo, da jim zdravniško določena doza včasih sploh ni pomagala, včasih pa so se predozirali in tako morali trpeti vse simptome predoziranj. Naslednji minus Marinola je vsekakor njegova cena. V ZDA ta znaša 300$ na recept, kar znese cca. 4700$ na mesec. Če nimate dobrega zdravstvenega zavarovanja, je to zelo drago zdravilo. Tako zelo drag je zato, ker je proizveden sintetično v kemičnih laboratorijih. V času do leta 1920 se je dalo na ameriškem tržišču 1l tonika, v katerem je bilo 4700 doz, kupiti za 4$. V sedanjem času, ko je strošek zdravstvene oskrbe trn v peti večini državnih ekonomij, je prav ironično, da vlade postavljajo konopljo na sezname prepovedanih drog (gledano z medicinskega vidika ).
Marinol pa ima tudi nekaj prednosti. Je kemično čist in zato ni možnosti kontaminacije z bakterijami, glivami, pesticidi in ostalimi kontaminanti, s katerimi je lahko onesnažena konoplja s črnega trga. Ker se Marinol jemlje oralno, odpadejo vsi škodljivi učinki kajenja. Ker je Marinol čist in vedno enako močan, se lahko na daljša obdobja odredijo točno določene doze (če odmislimo različno dovzetnost prebavnega trakta), kar pri konoplji zaradi različne vsebnosti in koncentracije kanabinoidov ne moremo. Uporabniki Marinola so predlagali, da bi kapsule enostavno pokadili. Vendar je THC v Marinolu raztopljen v sezamovem olju, zaradi česar nastane pri gorenju zelo dražeč dim, ki se ga enostavno ne da kaditi.

Urban

Vir: Rosenthal E., Mikuriya T.(M.D.), Gieringer D.:"Marijuana Medical Handbook (A guide to therapeutic use)" Quick American Archives 3-100 1997

Vse pravice pridržane Konoplja.org

info@konoplja.org

Obvestilo   
Vse, ki ste naredili seminarske ali diplomske naloge o konoplji, Vas naprošamo, da nam jih pošljete in po možnosti dovolite njihovo objavo. Vaše sodelovanje je nadvse dobrodošlo!

V živo na Radiu Celje

sreda ob 21.00 uri

Frekvenca:90,6mhz; 95,1mhz; 95,9mhz; 100,3mhz

Elektronska pošta:

Info@konoplja.org