Pero in Mimica se sredi noči zbudita.Zunaj lije kot iz škafa, nekdo kot nor
tolče po vratih. Pero odpre in pred seboj zagleda premočeno pijanduro.
"Ejga, hik, a bi me lahko malo porinil, hik?"
"Ni šans, ura je tri zjutraj, človek božji!" zaloputne Pero tipu vrata pred
nosom in se vrne v posteljo.
"Kdo je bil?" zanima Mimico.
"Ma nič, en pijanec bi rad, da ga porinem."
"In? Si mu pomagal?"
"Si nora ? Ni šans! Ura je tri in zunaj lije!"
"Sram te bodi! A se spomniš, kako sva se pred dvema mesecoma vračala od
Janeza in nama je v tisti vukojebini crknil avto? Če ne bi bilo tistih dveh
tipov, ki sta naju porinila....Ko nekdo drug rabi pomoč, pa mu obrneš
hrbet!"
In se Pero zamisli sam nad seboj. Na koncu se obleče in gre ven.
"Si še tukaj?" se zadere v temo in dež.
"Sem!"
"Te porinem?"
"Prosim!"
"Kje pa si?"
"Evo tuki, na gugalnici!"
pa še tale

lp
It`s not a drug, it`s a lifestyle.