Uf, še bomo lahko pil...
> > lp
>
>
> >
> > > V Sobotni prilogi je časnik Večer objavil, članek v katerem je
razkril,
> > da ima zakon, ki govori o odvzemu izpita in plačilu kazni v primeru, da
> > voziš vinjen, naravnost fascinantno luknjo. Namreč sodnik za prekrške ti
> > lahko sodi le na podlagi promilov izmerjenih v krvi, torej te na podlagi
> > alkotesta ne more obtožiti ničesar. Glede na to, da pa je bilo na
> > desettisoče ljudem oz. v 99% primerih odvzet izpit in dodeljena kazen na
> > podlagi alkotesta s pihanjem, se nam zgleda obeta nov škandal, proti
> > kateremu bo problem izbrisanih zgledal kot zajebancija, ker imajo sedaj
> vsi
> > oškodovani pravico tožiti državo.
> > >
> > >
> > > Povrhu vsega pa časnik v istem članku še omenja, da v okolici Maribora
> > BAJE deluje odvetnik, ki že vrsto let piše pritožbe, do sedaj že preko
200
> > in naj bi bile vse uspešne, AMPAK sodišče je vse te pritožbe pustilo, da
> > zastarajo, ker so vedeli, da imajo tožniki prav in jih niso vzeli v
> > obravnavo v želji, da se takšna sramota ne bi obesila na velik zvon,
torej
> > se je tukaj šlo za zavestno prikrivanje.
> > >
> > > Potem se pa človek res lahko vpraša v kakšni državi živimo, kjer 13
let
> > noben državni pravnik ni opazil oz. ni razkril te očitne luknje in še
več,
> > nekateri sodniki pa so kljub, da so vedeli za luknjo, še naprej izdajali
> > pravno nemočne odločbe.
> > > Mogoče se lahko kar preimenujemo v BRS- Banana republika Slovenija.
> >
ŠE GA BOMO PIL
ŠE GA BOMO PIL
Jebim ti signature too long
Re: ŠE GA BOMO PIL
spet nekao kvazi tolmacenje zakona. Buče prodajajo, novinarji ali kdorkoli je že to spravil v promet.
ko takrat, ko so pripovedovali, da po EMEI stevilki mobitela lahko vidiš, če ti prisloškujejo, svašta. Bedarije.
Narboljš da se kr zbriše tale topic, IMHO.
ko takrat, ko so pripovedovali, da po EMEI stevilki mobitela lahko vidiš, če ti prisloškujejo, svašta. Bedarije.
Narboljš da se kr zbriše tale topic, IMHO.
"better to rule in Hell, than serve in Heaven"..
Re: ŠE GA BOMO PIL
Mama mija sta vidva dva jezna subjekta. Js sm mnenja da če so opozorili na to luknjo jo bodo torej zelo hitro pokrpali, upam vsaj to bi blo logično se mi zdi! Čeprav če je še do zdej niso ... Blo bi pa pametno če bi vsi ki so do zdej upravičeni do tožbe to tut izvedli da bi se imho država kej iz tega naučila - torej bolj pazljivo in premišljeno zakone sestavljat!
Re: ŠE GA BOMO PIL
Copy/Paste FirstTimer-jervega prispevka:
Slovenski alkoholni nesporazum
Ali bo zaradi alkohola, ki ga policisti ugotavljajo v izdihanem zraku voznikov, zakon pa govori o promilih v krvi, na obzorju zažarela nova afera o stotisočih izbrisanih Slovencih?
Milan Petek, sodnik za prekrške iz Nove Gorice, pravi: “Če na cesti sreča-mo pijanca s puško v roki, smo zgrože-ni, če pa v avto sede vinjen šofer, nam je to malo mar. Zakaj?“ Poskusimo odgovoriti na to vprašanje. Četudi po-licist ugotovi, da voznik ne sme nada-ljevati vožnje, in sodnik za prekrške vozniku na osnovi zakona o varnosti v cestnem prometu in zakona o prekr-ških odvzame vozniško dovoljenje, se še vedno vozi. Govori se, da blizu Ma-ribora uraduje človek, ki voznikom pomaga iz stiske. Njegove pritožbe za-ležejo, sodniki odložijo spis in ga pre-pustijo času, včasih so brez besed tudi sodniki Ustavnega sodišča. Menda je ta človek s pritožbami ustavil že dve-sto primerov! Policisti s pomočjo elektronskega alkotesta izmerijo, koliko alkohola je v izdihanem zraku. Voznik rezultat vidi na elektronski napravi, pozneje pa še v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom. V zapisniku piše, da je pre-izkus odrejen v skladu s prvim odstav-kom 120. člena zakona o varnosti v cest-nem prometu. Vse lepo in prav!Podatek o količini alkohola v krvi je mogoče dobiti le s pomočjo analize kr-vi, policist ni kompetenten niti nima stro-kovnega znanja za preiskovanje krvi. Za-kaj se potemtakem policisti in sodniki za prekrške sklicujejo na izdihani zrak? Za-to ker o tem določata 116. in 120. člen za-kona? Kaj pa 117. člen zakona o varno-sti v cestnem prometu? Ali ga sodniki in policisti poznajo? V tem členu namreč niti z eno besedo ni omenjen alkotest z izdihanim zrakom. V tem členu so be-sede alkohol na kilogram krvi zapisane kar osemkrat, kršitelj zakona o varnosti v cestnem prometu pa se nanj ne more sklicevati niti pod razno. Veliko šoferjev trdi, da so sodniku za prekrške pojasnje-vali člen, opozarjajo tudi na dokument, s katerim se ugotavlja prekršek. Sodnik jih ne posluša, sklicuje se na pojasnilo Ustavnega sodišča. “Težko neskladje, težka nezakonitost, nepravna država!“ se razburjajo vozniki. Mnogi med njimi kljub prepovedi vozijo. Vozniškega niso oddali in ga tudi ne nameravajo. Ne bo-do dovolili, da jim država brez pravne podlage vzame vozniško in znanje, ki so ga potrebovali za vozniški izpit.
Le z analizo krvi!
Vozniki so prepričani, da jim alkoho-liziranost ni bila dokazana tako kot tudi vsem drugim voznikom, ki so bili po 1. maju 1998 kaznovani po 117. in 120. čle-nu ZCVP. Stopnja alkoholiziranost jim ni dokazana zato, ker je edini kriterij za dokaz vinjenosti analiza krvi. Vozniki se pritožujejo. Pritožbe romajo k sodni-ku za prekrške, pozneje še na Senat za prekrške. (Mimogrede: odločbe Sena-ta za prekrške so brez pravnega pouka. Vsaka odločba ga ima, mora ga imeti, če-tudi je dokončna.) Vozniki najdejo prav-ne pomanjkljivosti tudi v sklepu o prisil-ni izterjavi dolga, ki ga izda davčna upra-va oziroma davčni urad. Velikokrat se zgodi, da davkarija od plače odteguje do-ločen znesek, še preden sodišče ugotovi krivdo. Protizakonit dokument je potrdi-lo o plačani denarni kazni, ki ga izda pro-metna policija. Dokument namreč ni v skladu s finančnim poslovanjem. In še nekaj! Ko se vozniki pritožujejo na ne-pravilno uporabo elektronskega alkote-sta, od senata dobijo odgovor: “Elektron-ski alkotesti so zgolj indikatorji alkoho-liziranosti in ne merilne naprave, zaradi česar zanje ni treba pridobiti atesta.“ Če je alkotest le indikator alkoholiziranosti, zakaj vozniki prav zaradi tega instrumen-ta izgubijo vozniško in denar!?
Huda manipulacija!
Poglejmo primere oziroma odločbe o prekršku. Nekdo je odgovoren za prekr-šek po b-točki 4. odstavka 117. člena za-kona o varnosti v cestnem prometu: vo-znik je vozil osebni avto po regionalni ce-sti pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,57 grama alkohola v izdihanem zraku. Sodnik mu izreče denarno kazen 45 ti-soč tolarjev in mu doda še stransko ka-zen treh kazenskih točk. Sodnik za prekrške v svoji odločbi govori o alkoholu v izdihanem zraku, sklicuje pa se na člen, ki o izdihanem zraku ne govori ničesar. Drugi primer. Nekoga policisti ustavijo na lokalni cesti, vozi kolo z motorjem, odkloni odrejeni poskus alkoholizirano-sti z elektronskim alkotestom. Ker s tem dejanjem krši 120. člen zakona o varno-sti v cestnem prometu, mu sodnik za prekrške izreče denarno kazen 90 tisoč tolarjev, kot stransko kazen pa še prene-hanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil (kolo z motorjem spada v kategorijo H). Pritoži se sodniku za prekrške. Ta pritožbo po-sreduje senatu za prekrške, ki jo gladko zavrne, in odloči, da je obdolženec dol-žan plačati še stroške pritožbenega po-stopka v znesku 35.000 tolarjev. Voznik bi lahko rekel, da v njegovem primeru ne gre le za postopek preverjanja alkoho-liziranosti, ampak za manipulacijo, pove-zano z neupoštevanjem zakona o varno-sti v cestnem prometu in “krajo“ znanja: vozil se je z mopedom, izgubil pa dovo-ljenje za kategorije A, B, F, G in H.Tudi voznika, ki je prekoračil 1,50 grama alkohola v izdihanem zraku, sod-nik za prekrške ne kaznuje le z 90 tisoč tolarji kazni, ampak mu odvzame vozniš-ko dovoljenje. Vzame znanje, ki je neod-tuljiva človekova pravica. Ali sodniku, ki je “zafural“ sodni primer, vzamejo diplomo in strokovni izpit? Vozniško do-voljenje voznik dobi v avtošoli, ta usta-nova pa dela pod okriljem ministrstva za šolstvo. Če bi bile avtošole pod stre-ho pogrebnega podjetja, bi vozniki razu-meli, da država oziroma sodišče in poli-cija vzameta znanje. Ustavno sodišče si-cer meni, da je vozniško dovoljenje do-kument, ki daje pravico upravljanja vozi-la, in da ni rezultat izobraževalnega pro-grama.Znani sta pobudi Franca Peterne-lja iz Cerknega in Jožeta Gornika iz Sodražice. Pred štirimi leti sta ustavne-mu sodišču posredovala pobudo o ugo-tovitvi neskladnost 202. člena zakona o prekrških z ustavo. Pobudnika sta vloži-la ustavni pritožbi zoper odločbo Vrhov-nega sodišča, s katerim sta bili njuni zah-tevi za sodno varstvo kot nedovoljeni zavrženi. Pobuda govori, da je sodna var-nost dovoljena tudi v primeru, ko je izre-čena stranska kazen prenehanja veljavno-sti vozniškega dovoljenja. Gornik in Pe-ternelj sta se sklicevala na 23. in 25. člen ustave. Ustavno sodišče je ugotovilo, da gre za neskladje in da ga mora državni zbor rešiti v šestih mesecih. V parlamen-tu tega niso storili. Čez leto dni je zako-nodajalec 202. člen v zakonu o prekr-ških enostavno izbrisal. Zdaj pravne poti ni več. Ali ne gre pri vse tem za anomalijo, nezakonitost, protiustavnost? Kaj pa če si vozniki napačno razlagajo zakon in alkoholiziranost?
Pijanci, ne na cesto!
Milan Petek, sodnik za prekrške iz Nove Gorice, o problemu takole razmiš-lja: “Odreditev preizkusa temelji na do-ločbi 1. odstavka 120. člena ZVCP in vsaka odredba policista mora temeljiti na zakonski določbi. S tem je ta pogoj izpolnjen; 120. člen ZVCP določa v osta-lih odstavkih še poleg zakonskih pogo-jev za to odredbo tudi način pisanja zapi-snika, pogoje za odreditev strokovnega pregleda, kazenske sankcije za prekršek. Stopnja alkohola v organizmu se določa v promilih, s koncentracijo alkohola v kr-vi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Tako je določeno v 116. členu ZVCP. Z alkotestom, večino-ma Dragerjem 7410, ki je indikatorski instrument, se ugotavlja prisotnost ali odsotnost etanola v izdihanem zraku in na tej osnovi se oceni koncentracija alko-hola v krvi preiskovanca. Aparat izmeri koncentracijo alkohola v izdihanem zra-ku, nato pa takšen dobljen signal avto-matsko preračuna v promile alkohola v krvi in ga prikaže na digitalnem zaslonu. To, kar vidi preiskovanec, je ocena alko-hola v krvi v promilih. Kaznovalne do-ločbe v 117. členu ZVCP tudi govorijo o alkoholu v krvi. Če je odrejena analiza krvi in urina, pa je seveda zadeva jasna: tam je dejansko stanje vedno ugotovlje-no s stopnjo alkohola v krvi. Sicer je po-dan še rezultat analize alkohola v urinu, a za presojo kršitve se upošteva samo alkohol v krvi, drugi rezultat je indikator-ski, ki kaže padanje ali naraščanje kon-centracije alkohola v organizmu. 117. člen ZVCP določa dopustno koncentra-cijo alkohola v krvi za razne udeležence v prometu in potem tudi ustrezne sankci-je, če so te določbe prekršene. Brez takš-nega člena tudi ni mogoče izrekati pred-videnih kazni. Ustavno sodišče je v eni izmed obsežnejših odločb sankcije po ZVCP in zakonu o prekrških vse to pre-učilo. Tudi na pobudo sodnikov za prekr-ške v Dravogradu. Kaj jepovedalo?Pre-nehanje veljavnosti vozniškega dovolje-nja ni v neskladju z ustavo in gre za ra-zumen odziv zakonodajalca na takšne kr-šitve. Ne gre za poseg v pridobljene pra-vice, saj z ustavo skladno predpisovanje kazni ne more predstavljati posega v te pravice. Vozniško dovoljenje daje pra-vico upravljati z nevarnim sredstvom v prometu in ga pravno ni mogoče izena-čiti z izobrazbo. Ta odločba je zame kot pravnika in tudi navadnega smrtnika pre-pričljiva in strinjam se, da za najhujše kr-šitve morajo biti ustrezne sankcije. Pijanci niso za na cesto! Če nekdo ne more upoštevati kulturnih ali zakonskih meril, povrhu pa so mu te reči znane, ga pač do-leti tisto, kar je predvideno, krivica se mu ne zgodi.“
Nevarnega izločiti!
Namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala: “Količina alkohola v orga-nizmu je določena s koncentracijo alko-hola v krvi ali tej ustrezno koncentraci-jo alkohola v izdihanem zraku. Vozni-ku motornega vozila, ki ima v organiz-mu več kot 1,5 grama alkohola na kilo-gram krvi, se izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zara-di ugotovitve, ali ima udeleženec v cest-nem prometu v organizmu več alkoho-la, kot je dovoljeno, lahko policist odre-di preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če udeleženec v cestnem prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovni pre-gled. Z izrekom sankcije prenehanja ve-ljavnosti vozniškega dovoljenja se vo-zniku ne vzame znanje, pač pa dovolje-nje, licenco za vožnjo v cestnem prome-tu. Šteje se, da je voznik, ki mu je izreče-na sankcija, zapravil zaupanje države in drugih udeležencev v cestnem prometu in mora zato ponovno na predpisan test, da z opravljenim izpitom dokaže sposob-nost varne vožnje v cestnem prometu. Z vožnjo pod vplivom alkohola voznik ne ogroža samo sebe, ampak predvsem dru-ge udeležence v cestnem prometu. Razlo-gi varnosti terjajo, da se nevarnega vozni-ka začasno izloči iz cestnega prometa in se mu naloži ponovno ugotavljanje, ali je sposoben za vožnjo v cestnem prome-tu. Varuh ne šteje, da je s tem kršena ka-terakoli človekova pravica ali svobošči-na, gre le za nujen in sorazmeren ukrep, ki naj zagotovi varnost voznikov in osta-lih udeležencev v cestnem prometu.“
Sto tisoč brez!
Javnost ne sme prezreti policijskih po-datkov: V letu 2003 je policija na sloven-skih cestah obravnavala 711.038 prekr-škov, od tega 58.557 v prometnih nesre-čah, 98.125 predlogov za uvedbo postop-ka pri sodniku za prekrške in 554.356 de-narnih kazni. V skladu s 5. odstavkom 117. člena, 1. odstavkom 119. člena in 7. odstavkom 120. člena zakona v var-nosti v cestnem prometu je policija v le-tu 2003 sodniku za prekrške predlagala 14.635 storilcev prekrškov za preneha-nje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Policisti pri preverjanju alkoholiziranosti uveljavljajo 117. člen ZVCP, ki govori o koncentraciji alkohola v krvi. V skladu s 3. odstavkom 116. člena ZVCP je količi-na alkohola v organizmu določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zra-ku. Postopka temeljita na 116. členu, po-tek postopka pa predpisuje 120. in 121. člen ZVCP, je opozorila Tadeja Kuhar, predstavnica policije za stike z javnostmi pri ministrstvu za notranje zadeve. Še ne-kaj statističnih podatkov: v Sloveniji je nad 1,1 milijona imetnikov vozniških do-voljenj; letos so policisti začasno odvzeli 14.132 dovoljenj; sodniki za prekrške so pred petimi leti izrekli 24.191 ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovo-ljenja, leto pozneje 22.227, leta 2001 ne-kaj nad 22.600, leta 2002 pa 20.836, la-ni je brez vozniškega dovoljenja ostalo 19.077 voznikov, v prvi polovici letoš-njega leta je vozniško izgubilo skoraj de-vet tisoč ljudi, med letoma 1998 in 2004 pa skoraj sto tisoč ali vsak deseti voznik!
V zapor z njimi!
Ana Koman, predsednica senata za prekrške: “Iz statističnih podatkov je raz-vidno, da je bila sankcija prenehanja ve-ljavnosti vozniškega dovoljenja največ-krat izrečena tistim voznikom, ki so v cestnem prometu vozili motorno vozilo, ko so imeli v krvi več kot 1,5 grama alko-hola na kilogram krvi od uveljavitve za-kona do konca leta 2003 kar 13.285 vo-znikom, kar kaže na to, da predpisane sankcije ne vplivajo na storilce teh prekr-škov. Zato je bilo predlagano, da bi se za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 promila alkohola oblikovala kazniva de-janja, za katera bi se izrekala daljša zapor-na kazen, kar pa ni bilo sprejeto. Novi za-kon o prekrških za te kršitve ne predpisu-je izrekanja zaporne kazni, temveč se bo-do storilcem teh prekrškov izrekale lah-ko le globe, ki pa jih v večini primerov ne bo mogoče izterjati, saj gre velikokrat za kronične alkoholike, ki niso zaposle-ni, zato tudi z določitvijo uklonilnega za-pora ne bo mogoče doseči poplačila prav-nomočno izrečene globe, v teh primerih pa je tudi vprašljivo delo v javno korist. Posledica tega bo, da bodo ravno tisti sto-rilci prekrškov, ki so na cesti najbolj ne-varni in najbolj ogrožajo druge udeležen-ce v prometu, ostali nekaznovani. Ker bo-do sodniki za prekrške leta 2005 postali sodniki sodišč, bi bilo utemeljeno z za-konom o prekrških predpisati možnost predpisovanja zaporne kazni in za te kr-šitve v zakonu o varnosti cestnega pro-meta predpisati nekajmesečno zaporno kazen in jih za daljši čas izločiti iz pro-meta, saj zdaj kljub izrečenemu preneha-nju veljavnosti vozniškega dovoljenja vo-zijo naprej in se zelo povečuje število kr-šitev vožnje brez vozniškega dovoljenja. Ali je sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je bila uvede-na v sistem prekrškov z novelo Zakona o prekrških kot obvezna stranska kazen pri nekaterih prekrških (med drugim tudi v primeru, če ima voznik motornega vo-zila nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi), v nasprotju z ustavo in ali predstav-lja poseg v pridobljene pravice, je že v več primerih ustavno sodne presoje odlo-čalo ustavno sodišče in tudi odločilo, da predpisana sankcija ni v nasprotju z usta-vo in da ne predstavlja posega v pridob-ljene pravice. Vozniško dovoljenje daje pravico upravljati z nevarnim sredstvom v prometu in ga pravno ni mogoče enači-ti z izobrazbo. Odločba senata za prekr-ške kot organa druge stopnje, v primeru potrditve ali spremembe odločbe orga-na prve stopnje, postane z dnem odločit-ve o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da zoper tako odločbo ni mogoče več vlo-žiti rednega pravnega sredstva: pritožbe ali ugovora. Le v tem obsegu je po 25. členu ustave vsakomur zagotovljena pra-vica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov. Če odločba senata za prekrške nima pravnega pouka, ne gre za kršitev 25. člena ustave, je v več svojih odločit-vah odločilo tudi že ustavno sodišče.“Kaj storiti? Vinjene voznike je treba kaznovati. Sodišče in policija jih naj ka-znujeta tako, da kaznovani ne bo dvomil o izrečeni kazni in ne bo imel priložnosti za odškodninsko tožbo.
Slovenski alkoholni nesporazum
Ali bo zaradi alkohola, ki ga policisti ugotavljajo v izdihanem zraku voznikov, zakon pa govori o promilih v krvi, na obzorju zažarela nova afera o stotisočih izbrisanih Slovencih?
Milan Petek, sodnik za prekrške iz Nove Gorice, pravi: “Če na cesti sreča-mo pijanca s puško v roki, smo zgrože-ni, če pa v avto sede vinjen šofer, nam je to malo mar. Zakaj?“ Poskusimo odgovoriti na to vprašanje. Četudi po-licist ugotovi, da voznik ne sme nada-ljevati vožnje, in sodnik za prekrške vozniku na osnovi zakona o varnosti v cestnem prometu in zakona o prekr-ških odvzame vozniško dovoljenje, se še vedno vozi. Govori se, da blizu Ma-ribora uraduje človek, ki voznikom pomaga iz stiske. Njegove pritožbe za-ležejo, sodniki odložijo spis in ga pre-pustijo času, včasih so brez besed tudi sodniki Ustavnega sodišča. Menda je ta človek s pritožbami ustavil že dve-sto primerov! Policisti s pomočjo elektronskega alkotesta izmerijo, koliko alkohola je v izdihanem zraku. Voznik rezultat vidi na elektronski napravi, pozneje pa še v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom. V zapisniku piše, da je pre-izkus odrejen v skladu s prvim odstav-kom 120. člena zakona o varnosti v cest-nem prometu. Vse lepo in prav!Podatek o količini alkohola v krvi je mogoče dobiti le s pomočjo analize kr-vi, policist ni kompetenten niti nima stro-kovnega znanja za preiskovanje krvi. Za-kaj se potemtakem policisti in sodniki za prekrške sklicujejo na izdihani zrak? Za-to ker o tem določata 116. in 120. člen za-kona? Kaj pa 117. člen zakona o varno-sti v cestnem prometu? Ali ga sodniki in policisti poznajo? V tem členu namreč niti z eno besedo ni omenjen alkotest z izdihanim zrakom. V tem členu so be-sede alkohol na kilogram krvi zapisane kar osemkrat, kršitelj zakona o varnosti v cestnem prometu pa se nanj ne more sklicevati niti pod razno. Veliko šoferjev trdi, da so sodniku za prekrške pojasnje-vali člen, opozarjajo tudi na dokument, s katerim se ugotavlja prekršek. Sodnik jih ne posluša, sklicuje se na pojasnilo Ustavnega sodišča. “Težko neskladje, težka nezakonitost, nepravna država!“ se razburjajo vozniki. Mnogi med njimi kljub prepovedi vozijo. Vozniškega niso oddali in ga tudi ne nameravajo. Ne bo-do dovolili, da jim država brez pravne podlage vzame vozniško in znanje, ki so ga potrebovali za vozniški izpit.
Le z analizo krvi!
Vozniki so prepričani, da jim alkoho-liziranost ni bila dokazana tako kot tudi vsem drugim voznikom, ki so bili po 1. maju 1998 kaznovani po 117. in 120. čle-nu ZCVP. Stopnja alkoholiziranost jim ni dokazana zato, ker je edini kriterij za dokaz vinjenosti analiza krvi. Vozniki se pritožujejo. Pritožbe romajo k sodni-ku za prekrške, pozneje še na Senat za prekrške. (Mimogrede: odločbe Sena-ta za prekrške so brez pravnega pouka. Vsaka odločba ga ima, mora ga imeti, če-tudi je dokončna.) Vozniki najdejo prav-ne pomanjkljivosti tudi v sklepu o prisil-ni izterjavi dolga, ki ga izda davčna upra-va oziroma davčni urad. Velikokrat se zgodi, da davkarija od plače odteguje do-ločen znesek, še preden sodišče ugotovi krivdo. Protizakonit dokument je potrdi-lo o plačani denarni kazni, ki ga izda pro-metna policija. Dokument namreč ni v skladu s finančnim poslovanjem. In še nekaj! Ko se vozniki pritožujejo na ne-pravilno uporabo elektronskega alkote-sta, od senata dobijo odgovor: “Elektron-ski alkotesti so zgolj indikatorji alkoho-liziranosti in ne merilne naprave, zaradi česar zanje ni treba pridobiti atesta.“ Če je alkotest le indikator alkoholiziranosti, zakaj vozniki prav zaradi tega instrumen-ta izgubijo vozniško in denar!?
Huda manipulacija!
Poglejmo primere oziroma odločbe o prekršku. Nekdo je odgovoren za prekr-šek po b-točki 4. odstavka 117. člena za-kona o varnosti v cestnem prometu: vo-znik je vozil osebni avto po regionalni ce-sti pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,57 grama alkohola v izdihanem zraku. Sodnik mu izreče denarno kazen 45 ti-soč tolarjev in mu doda še stransko ka-zen treh kazenskih točk. Sodnik za prekrške v svoji odločbi govori o alkoholu v izdihanem zraku, sklicuje pa se na člen, ki o izdihanem zraku ne govori ničesar. Drugi primer. Nekoga policisti ustavijo na lokalni cesti, vozi kolo z motorjem, odkloni odrejeni poskus alkoholizirano-sti z elektronskim alkotestom. Ker s tem dejanjem krši 120. člen zakona o varno-sti v cestnem prometu, mu sodnik za prekrške izreče denarno kazen 90 tisoč tolarjev, kot stransko kazen pa še prene-hanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil (kolo z motorjem spada v kategorijo H). Pritoži se sodniku za prekrške. Ta pritožbo po-sreduje senatu za prekrške, ki jo gladko zavrne, in odloči, da je obdolženec dol-žan plačati še stroške pritožbenega po-stopka v znesku 35.000 tolarjev. Voznik bi lahko rekel, da v njegovem primeru ne gre le za postopek preverjanja alkoho-liziranosti, ampak za manipulacijo, pove-zano z neupoštevanjem zakona o varno-sti v cestnem prometu in “krajo“ znanja: vozil se je z mopedom, izgubil pa dovo-ljenje za kategorije A, B, F, G in H.Tudi voznika, ki je prekoračil 1,50 grama alkohola v izdihanem zraku, sod-nik za prekrške ne kaznuje le z 90 tisoč tolarji kazni, ampak mu odvzame vozniš-ko dovoljenje. Vzame znanje, ki je neod-tuljiva človekova pravica. Ali sodniku, ki je “zafural“ sodni primer, vzamejo diplomo in strokovni izpit? Vozniško do-voljenje voznik dobi v avtošoli, ta usta-nova pa dela pod okriljem ministrstva za šolstvo. Če bi bile avtošole pod stre-ho pogrebnega podjetja, bi vozniki razu-meli, da država oziroma sodišče in poli-cija vzameta znanje. Ustavno sodišče si-cer meni, da je vozniško dovoljenje do-kument, ki daje pravico upravljanja vozi-la, in da ni rezultat izobraževalnega pro-grama.Znani sta pobudi Franca Peterne-lja iz Cerknega in Jožeta Gornika iz Sodražice. Pred štirimi leti sta ustavne-mu sodišču posredovala pobudo o ugo-tovitvi neskladnost 202. člena zakona o prekrških z ustavo. Pobudnika sta vloži-la ustavni pritožbi zoper odločbo Vrhov-nega sodišča, s katerim sta bili njuni zah-tevi za sodno varstvo kot nedovoljeni zavrženi. Pobuda govori, da je sodna var-nost dovoljena tudi v primeru, ko je izre-čena stranska kazen prenehanja veljavno-sti vozniškega dovoljenja. Gornik in Pe-ternelj sta se sklicevala na 23. in 25. člen ustave. Ustavno sodišče je ugotovilo, da gre za neskladje in da ga mora državni zbor rešiti v šestih mesecih. V parlamen-tu tega niso storili. Čez leto dni je zako-nodajalec 202. člen v zakonu o prekr-ških enostavno izbrisal. Zdaj pravne poti ni več. Ali ne gre pri vse tem za anomalijo, nezakonitost, protiustavnost? Kaj pa če si vozniki napačno razlagajo zakon in alkoholiziranost?
Pijanci, ne na cesto!
Milan Petek, sodnik za prekrške iz Nove Gorice, o problemu takole razmiš-lja: “Odreditev preizkusa temelji na do-ločbi 1. odstavka 120. člena ZVCP in vsaka odredba policista mora temeljiti na zakonski določbi. S tem je ta pogoj izpolnjen; 120. člen ZVCP določa v osta-lih odstavkih še poleg zakonskih pogo-jev za to odredbo tudi način pisanja zapi-snika, pogoje za odreditev strokovnega pregleda, kazenske sankcije za prekršek. Stopnja alkohola v organizmu se določa v promilih, s koncentracijo alkohola v kr-vi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Tako je določeno v 116. členu ZVCP. Z alkotestom, večino-ma Dragerjem 7410, ki je indikatorski instrument, se ugotavlja prisotnost ali odsotnost etanola v izdihanem zraku in na tej osnovi se oceni koncentracija alko-hola v krvi preiskovanca. Aparat izmeri koncentracijo alkohola v izdihanem zra-ku, nato pa takšen dobljen signal avto-matsko preračuna v promile alkohola v krvi in ga prikaže na digitalnem zaslonu. To, kar vidi preiskovanec, je ocena alko-hola v krvi v promilih. Kaznovalne do-ločbe v 117. členu ZVCP tudi govorijo o alkoholu v krvi. Če je odrejena analiza krvi in urina, pa je seveda zadeva jasna: tam je dejansko stanje vedno ugotovlje-no s stopnjo alkohola v krvi. Sicer je po-dan še rezultat analize alkohola v urinu, a za presojo kršitve se upošteva samo alkohol v krvi, drugi rezultat je indikator-ski, ki kaže padanje ali naraščanje kon-centracije alkohola v organizmu. 117. člen ZVCP določa dopustno koncentra-cijo alkohola v krvi za razne udeležence v prometu in potem tudi ustrezne sankci-je, če so te določbe prekršene. Brez takš-nega člena tudi ni mogoče izrekati pred-videnih kazni. Ustavno sodišče je v eni izmed obsežnejših odločb sankcije po ZVCP in zakonu o prekrških vse to pre-učilo. Tudi na pobudo sodnikov za prekr-ške v Dravogradu. Kaj jepovedalo?Pre-nehanje veljavnosti vozniškega dovolje-nja ni v neskladju z ustavo in gre za ra-zumen odziv zakonodajalca na takšne kr-šitve. Ne gre za poseg v pridobljene pra-vice, saj z ustavo skladno predpisovanje kazni ne more predstavljati posega v te pravice. Vozniško dovoljenje daje pra-vico upravljati z nevarnim sredstvom v prometu in ga pravno ni mogoče izena-čiti z izobrazbo. Ta odločba je zame kot pravnika in tudi navadnega smrtnika pre-pričljiva in strinjam se, da za najhujše kr-šitve morajo biti ustrezne sankcije. Pijanci niso za na cesto! Če nekdo ne more upoštevati kulturnih ali zakonskih meril, povrhu pa so mu te reči znane, ga pač do-leti tisto, kar je predvideno, krivica se mu ne zgodi.“
Nevarnega izločiti!
Namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala: “Količina alkohola v orga-nizmu je določena s koncentracijo alko-hola v krvi ali tej ustrezno koncentraci-jo alkohola v izdihanem zraku. Vozni-ku motornega vozila, ki ima v organiz-mu več kot 1,5 grama alkohola na kilo-gram krvi, se izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zara-di ugotovitve, ali ima udeleženec v cest-nem prometu v organizmu več alkoho-la, kot je dovoljeno, lahko policist odre-di preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če udeleženec v cestnem prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovni pre-gled. Z izrekom sankcije prenehanja ve-ljavnosti vozniškega dovoljenja se vo-zniku ne vzame znanje, pač pa dovolje-nje, licenco za vožnjo v cestnem prome-tu. Šteje se, da je voznik, ki mu je izreče-na sankcija, zapravil zaupanje države in drugih udeležencev v cestnem prometu in mora zato ponovno na predpisan test, da z opravljenim izpitom dokaže sposob-nost varne vožnje v cestnem prometu. Z vožnjo pod vplivom alkohola voznik ne ogroža samo sebe, ampak predvsem dru-ge udeležence v cestnem prometu. Razlo-gi varnosti terjajo, da se nevarnega vozni-ka začasno izloči iz cestnega prometa in se mu naloži ponovno ugotavljanje, ali je sposoben za vožnjo v cestnem prome-tu. Varuh ne šteje, da je s tem kršena ka-terakoli človekova pravica ali svobošči-na, gre le za nujen in sorazmeren ukrep, ki naj zagotovi varnost voznikov in osta-lih udeležencev v cestnem prometu.“
Sto tisoč brez!
Javnost ne sme prezreti policijskih po-datkov: V letu 2003 je policija na sloven-skih cestah obravnavala 711.038 prekr-škov, od tega 58.557 v prometnih nesre-čah, 98.125 predlogov za uvedbo postop-ka pri sodniku za prekrške in 554.356 de-narnih kazni. V skladu s 5. odstavkom 117. člena, 1. odstavkom 119. člena in 7. odstavkom 120. člena zakona v var-nosti v cestnem prometu je policija v le-tu 2003 sodniku za prekrške predlagala 14.635 storilcev prekrškov za preneha-nje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Policisti pri preverjanju alkoholiziranosti uveljavljajo 117. člen ZVCP, ki govori o koncentraciji alkohola v krvi. V skladu s 3. odstavkom 116. člena ZVCP je količi-na alkohola v organizmu določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zra-ku. Postopka temeljita na 116. členu, po-tek postopka pa predpisuje 120. in 121. člen ZVCP, je opozorila Tadeja Kuhar, predstavnica policije za stike z javnostmi pri ministrstvu za notranje zadeve. Še ne-kaj statističnih podatkov: v Sloveniji je nad 1,1 milijona imetnikov vozniških do-voljenj; letos so policisti začasno odvzeli 14.132 dovoljenj; sodniki za prekrške so pred petimi leti izrekli 24.191 ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovo-ljenja, leto pozneje 22.227, leta 2001 ne-kaj nad 22.600, leta 2002 pa 20.836, la-ni je brez vozniškega dovoljenja ostalo 19.077 voznikov, v prvi polovici letoš-njega leta je vozniško izgubilo skoraj de-vet tisoč ljudi, med letoma 1998 in 2004 pa skoraj sto tisoč ali vsak deseti voznik!
V zapor z njimi!
Ana Koman, predsednica senata za prekrške: “Iz statističnih podatkov je raz-vidno, da je bila sankcija prenehanja ve-ljavnosti vozniškega dovoljenja največ-krat izrečena tistim voznikom, ki so v cestnem prometu vozili motorno vozilo, ko so imeli v krvi več kot 1,5 grama alko-hola na kilogram krvi od uveljavitve za-kona do konca leta 2003 kar 13.285 vo-znikom, kar kaže na to, da predpisane sankcije ne vplivajo na storilce teh prekr-škov. Zato je bilo predlagano, da bi se za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 promila alkohola oblikovala kazniva de-janja, za katera bi se izrekala daljša zapor-na kazen, kar pa ni bilo sprejeto. Novi za-kon o prekrških za te kršitve ne predpisu-je izrekanja zaporne kazni, temveč se bo-do storilcem teh prekrškov izrekale lah-ko le globe, ki pa jih v večini primerov ne bo mogoče izterjati, saj gre velikokrat za kronične alkoholike, ki niso zaposle-ni, zato tudi z določitvijo uklonilnega za-pora ne bo mogoče doseči poplačila prav-nomočno izrečene globe, v teh primerih pa je tudi vprašljivo delo v javno korist. Posledica tega bo, da bodo ravno tisti sto-rilci prekrškov, ki so na cesti najbolj ne-varni in najbolj ogrožajo druge udeležen-ce v prometu, ostali nekaznovani. Ker bo-do sodniki za prekrške leta 2005 postali sodniki sodišč, bi bilo utemeljeno z za-konom o prekrških predpisati možnost predpisovanja zaporne kazni in za te kr-šitve v zakonu o varnosti cestnega pro-meta predpisati nekajmesečno zaporno kazen in jih za daljši čas izločiti iz pro-meta, saj zdaj kljub izrečenemu preneha-nju veljavnosti vozniškega dovoljenja vo-zijo naprej in se zelo povečuje število kr-šitev vožnje brez vozniškega dovoljenja. Ali je sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je bila uvede-na v sistem prekrškov z novelo Zakona o prekrških kot obvezna stranska kazen pri nekaterih prekrških (med drugim tudi v primeru, če ima voznik motornega vo-zila nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi), v nasprotju z ustavo in ali predstav-lja poseg v pridobljene pravice, je že v več primerih ustavno sodne presoje odlo-čalo ustavno sodišče in tudi odločilo, da predpisana sankcija ni v nasprotju z usta-vo in da ne predstavlja posega v pridob-ljene pravice. Vozniško dovoljenje daje pravico upravljati z nevarnim sredstvom v prometu in ga pravno ni mogoče enači-ti z izobrazbo. Odločba senata za prekr-ške kot organa druge stopnje, v primeru potrditve ali spremembe odločbe orga-na prve stopnje, postane z dnem odločit-ve o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da zoper tako odločbo ni mogoče več vlo-žiti rednega pravnega sredstva: pritožbe ali ugovora. Le v tem obsegu je po 25. členu ustave vsakomur zagotovljena pra-vica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov. Če odločba senata za prekrške nima pravnega pouka, ne gre za kršitev 25. člena ustave, je v več svojih odločit-vah odločilo tudi že ustavno sodišče.“Kaj storiti? Vinjene voznike je treba kaznovati. Sodišče in policija jih naj ka-znujeta tako, da kaznovani ne bo dvomil o izrečeni kazni in ne bo imel priložnosti za odškodninsko tožbo.
Re: ŠE GA BOMO PIL
Eh ja država je čist fina 2.00 pa mam še izpit - res pa je
da me je "izučil" ne spametval
da me je "izučil" ne spametval
Jebim ti signature too long
Kdo je na strani
Po forumu brska: 6 in 0 gostov
Opozorilo
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.