Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

Vse o organizaciji, sodelovanju, forumu...
skorc
Site Admin
Prispevkov: 1322
Pridružen: 12 Nov 2004, 10:08
Kraj: Celje
Kontakt:

Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a skorc » 26 Maj 2010, 19:42

SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA 2008-2711-013

Dokument je priskrbel Hannah biz.



PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROIZVODNJI IN PROMETU S PREPOVEDANIMI DROGAMI


I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakonodaja in politika do drog v državi sta pogojeni po eni strani z mednarodnim pravnim sistemom na tem področju, po drugi strani pa sta odvisni tudi od številnih spremenljivk, kot so politične prioritete in finančne zmožnosti, dostopnost različnih storitev pomoči, razširjenost uporabe drog, družbena zaznava tega pojava in nenazadnje zemljepisna lega posamezne države. Prav gotovo ni zanemarljivo dejstvo, da so podpisnice konvencij Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu:OZN) na področju drog skorajda vse države, kar pomeni, da je med njimi dosežena velika stopnja soglasja o tem, da so droge kompleksen in globalen problem, ki ga je potrebno reševati skupaj, usklajeno, celovito in na vseh ravneh.

Konvencije OZN
Slovenija je podpisnica naslednica treh konvencij OZN, ki opredeljujejo celotno področje prepovedanih drog in vse ukrepe ter aktivnosti, ki jih izvajajo posamezne države. Slovenska zakonodaja, ki temelji na določilih teh konvencij, je usklajena tudi s pravnim redom EU glede predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog in temeljnimi usmeritvami Sveta Evrope glede človekovih pravic.

Področje prepovedanih drog v svetovnem merilu torej urejajo tri konvencije. Enotna konvencija o mamilih iz leta 1961 povzema bistvo vseh mednarodnih sporazumov, ki so bili sprejeti od Haaške konvencije leta 1912 naprej in poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri soočanju s problematiko zlorabe drog. Konvencija podrobneje opredeljuje dve vsebinski področji. Prvo področje je regulacija in nadzor ter omejevanje posedovanja drog, uporabe, prometa, proizvodnje, uvoza, izvoza ter predelave in pridelave drog. Droge se po navedeni konvenciji smejo uporabljati le v znanstvene in medicinske namene. Drugo področje pa se nanaša na mednarodno sodelovanje pri preprečevanju (combat) nelegalne preprodaje drog in na odvračanje oziroma kaznovanje preprodajalcev. Leta 1972 je bil k tej konvenciji sprejet Protokol, ki določa, da je treba oblikovati programe zdravljenja in socialne rehabilitacije za osebe, ki zlorabljajo droge, kot tudi alternativne ukrepe in programe, ki naj nadomestijo in dopolnijo kazni zapora.

Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971 je bila sprejeta z namenom uvajanja mednarodnega sistema za nadzor nad psihoaktivnimi snovmi, ki jih je farmacevtska industrija sintetizirala prvenstveno za medicinske namene. S Konvencijo so bile določene štiri skupine sintetičnih snovi, ki se med seboj razlikujejo glede na svoj terapevtski potencial in potencial povzročanja zasvojenosti.

Konvencija proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami iz leta 1988 ureja vprašanja, povezana z nezakonito proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami. Prvič do tedaj je povezala problematiko prepovedanih drog s problematikama pranja denarja in preusmerjanja predhodnih sestavin, potrebnih za proizvodnjo drog. Konvencija je opredelila mednarodno sodelovanje zlasti glede izročitve storilcev kaznivih dejanj (preprodajalcev), nadzorovanih pošiljk in prenosa sodnih postopkov v drugo državo.

Vse države podpisnice konvencij so se zavezale, da bodo na nacionalni ravni sprejemale ukrepe zoper zlorabo drog in mednarodno tihotapstvo. Kljub vsemu pa konvencije dopuščajo vsaki državi razvijati lastno in specifično politiko na področju drog, ki pa mora upoštevati smernice in slediti pogojem, ki se nanašajo na prepoved in kaznovanje proizvodnje, posesti in preprodaje drog.

Svetovno poročilo o stanju na področju drog
Svetovno poročilo o drogah 2009, ki ga pripravlja Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih in zajema podatke o globalnem stanju na področju drog za leti 2007 in 2008, opozarja na naraščanje proizvodnje in uporabe amfetaminov, medtem ko se uporaba kokaina, konoplje in opiatov umirja ali celo upada.

Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih je v sodelovanju z državami, ki so največje proizvajalke heroina in kokaina, izvedel letne raziskave o pridelavi opija in koke. V Afganistanu (kjer se pridela preko 90% svetovne proizvodnje opija so tako v letu 2008 zabeležili 19-odstotni upad pridelave opijskega maka, v Kolumbiji pa se je pridelava koke zmanjšala za 18 odstotkov. Posledično se je v letu 2008 nekoliko zmanjšala tudi proizvodnja heroina in kokaina. Vse več pa je znakov, da narašča proizvodnja in uporaba amfetaminov. Tako po vsem svetu beležijo porast zasegov amfetaminov in porast števila držav proizvajalk teh snovi, vse več pa je tudi različnih tehnik njihove proizvodnje. Skoraj 30 odstotkov vseh zasegov v svetu v letu 2007 je bilo na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kjer tudi uporaba teh drog ni več zanemarljiva.

Kljub temu je po oceni Urada za droge in kriminal pri Združenih narodih v svetu vsaj enkrat v zadnjem letu prepovedano drogo poskusilo med 172 in 250 milijonov ljudi, medtem ko je problematične uporabe drog pri ljudeh starih od 15 do 64 let, ki že imajo težave zaradi drog, med 18 in 38 milijoni. V Afriki in Oceaniji je največ povpraševanja po zdravljenju zaradi težav z uporabo konoplje, v Aziji in v Evropi zaradi težav z opijati, v Severni in Južni Ameriki zaradi težav s kokainom, v Aziji, Severni Ameriki ter Oceaniji pa zaradi težav z amfetamini. Povpraševanje po zdravljenju zaradi zdravstvenih težav, ki so nastale z uporabo konoplje tudi v Evropi strmo narašča.



Nacionalno poročilo o stanju na področju drog
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ) Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) vsako leto posreduje Nacionalno letno poročilo o stanju na področju drog. Kot je zapisano v Nacionalnem poročilu za leto 2008, je heroin še vedno tista droga, zaradi katere se pri nas najpogosteje išče zdravstveno pomoč, medtem ko je konoplja droga, ki je povezana z največ zasegi. Število smrti zaradi drog je naraslo, število kaznivih dejanj, povezanih z drogami, pa upadlo.

Naša država je doslej štirikrat sodelovala pri pregledni raziskavi o uporabi drog med 15 – 16 letniki, ki je potekala v okviru evropske študije ESPAD . Na podlagi rezultatov te raziskava je pomembno poudariti, da večina mladih iz naše države, ki so bili vključeni v raziskavo ni eksperimentirala s prepovedanimi drogami. Po podatkih omenjene študije je slaba četrtina (23 %) slovenskih dijakov v starosti od 15 do 16 let vsaj enkrat v življenju poskusila katero izmed prepovedanih drog. Največ vprašanih (22 %) je poskusilo konopljo, slabih 16 odstotkov hlapila, pomirjevala brez zdravnikovega recepta je uporabilo dobrih 5 odstotkov, ekstazi nekaj čez 3 odstotke, kokain pa 3 odstotke. Podatki o vse življenjski uporabi katerekoli droge za obdobje 2003 - 2007 kažejo, da je uporaba pri vseh drogah upadla, razen pri kokainu, kjer je bil v letu 2007 zabeležen porast uporabe.

Leta 2006 je IVZ zabeležil skupaj 26 smrti, povezanih s prepovedanimi drogami. Med umrlimi je bilo več moških kot žensk, največ oseb pa je umrlo v starostni skupini od 20 do 24 let. Najpogostejša droga, ki je povzročila smrt, je bil heroin, sledijo metadon in benzodiazepini.

Najpogosteje zasežena prepovedana droga v letu 2007 je bila konoplja, sledita heroin in kokain. Količina zasežene konoplje in kokaina se je leta 2007 v primerjavi z letom prej povečala. Tako je bilo leta 2006 zaseženih 2557 rastlin konoplje in 5 kg kokaina, leto kasneje pa 9483 rastlin konoplje in 42 kg kokaina. Leta 2006 je bilo zaseženih 182 kg heroina, leta 2007 pa se je količina zaseženega heroina zmanjšala na 60 kg.

Posebej je treba omeniti geostrateški položaj Slovenije, saj leži na t.i. "balkanski poti", po kateri poteka predvsem nezakonit promet s heroinom (iz smeri Turčije preko Bolgarije, Srbije, Hrvaške, Slovenije in Avstrije v Srednjo Evropo ter preko Italije v Zahodno Evropo). Ta ista pot predstavlja pomembno transportno pot za prevoz predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog in sintetičnih drog iz EU na Balkan in naprej v Turčijo, Iran itd..

Vse pomembnejša postaja severna tihotapska pot – to je različica poti preko Poljske. Vozila prevažajo tihotapljeni heroinom iz Turčije preko Črnega morja v Rusijo oziroma Ukrajino, nato pa preko Belorusije in Poljske v zahodnoevropske države. Drugi krak poti vodi preko Moldavije. V več primerih je bila za tihotapljenje heroina uporabljena severna razvejitev tihotapske poti. Po tej poti so se običajno v tovornih vozilih tihotapile velike količine heroina. V obratni smeri, kot potekajo ilegalne poti heroina, pa potekajo poti tihotapljenja predhodnih sestavin za izdelavo drog do ilegalnih laboratorijev, predvsem v Turčijo.

Republika Slovenija kot proizvajalka prepovedanih drog ne nastopa, ampak je predvsem tranzitna država. Pri nas poteka le proizvodnja manjših količin konoplje, prav tako pa se občasno odkrijejo manjši improvizirani laboratoriji za gojenje te rastline ali postopke v zvezi z drugimi drogami.

V letu 2008 je bilo obravnavanih 926 kaznivih dejanj (leta 2007 - 648) s področja zlorabe prepovedanih drog, kar pomeni 43 % porast. Od tega je bilo 799 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (leta 2007 - 557) ter 127 kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog (leta 2007 - 91). Kazenska ovadba je bila podana zoper 1135 osumljencev (leta 2007 - 737).

Na področju zlorab prepovedanih drog je bilo obravnavanih 1.009 (leta 2007 - 1.048) prekrškov v zvezi z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
Leta 2006 je bilo vseh zaprtih oseb 3.572 od tega je 948 oseb uporabljalo droge v zaporu. 509 osebam je bilo predpisano nadomestno zdravljenje. Število oseb, ki je uporabljalo prepovedane droge v zaporih, se je leta 2007 v primerjavi z letom prej povečalo za 14 odstotkov. Vseh zaprtih oseb je bilo namreč 4311, od tega je kar 1090 oseb uporabljalo droge v zaporu. 586 osebam je bilo predpisano nadomestno zdravljenje.
Konoplja v živilih
Mnenje glede izdelkov iz konoplje je podala tudi Evropska Komisija. Dne 15. novembra leta 2007 je na vprašanje članice evropskega parlamenta iz Bolgarije komisija navedla, da je ime znamke izdelka, ki vsebuje besedo konoplja, iz vidika javnega zdravja zaskrbljujoče. Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki se prodajajo potrošnikom, je regulirano z Direktivo 2000/13/ES o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil. Splošna pravila prepovedujejo uporabo informacij, ki bi lahko zavajale potrošnika. Konoplja je prepovedana droga v vseh državah članicah in je kot taka uvrščena tudi v ustreznih konvencijah. Prodajati izdelek, ki celo trdi, da vsebuje to snov, je nekonsistentno s prizadevanji za preprečevanje rabe prepovedanih drog v EU, ki so prioriteta v vseh državah članicah in temeljijo na številnih pravnih instrumentih na ravni EU, kot tudi na EU strategiji na področju drog 2005-2012. Znotraj programa za javno zdravje EU so namenjena tudi znatna sredstva za pomoč državam članicam pri njihovih naporih za zmanjševanje porabe drog. Oglaševanje izdelkov z izkoriščanjem privlačnosti določene droge je tako v nasprotju s politikami držav članic EU, ki si prizadevajo omejiti problem uporabe drog. To je tudi razlog, da so nekatere članice prepovedale prodajo teh izdelkov na svojih tržiščih skladno s 30. členom Evropske pogodbe, ki opravičuje takšne prepovedi na temelju javne morale in javnega zdravja .

Oglaševanje in prodaja izdelkov iz konoplje je po mnenju predlagatelja zakona nesprejemljivo, saj se z oglaševanjem (in navedbami na embalaži) in s svojimi simbolnimi sporočili popularizira prepovedane droge v družbi, še posebej med mladimi. S prostim trženjem živila, ki se preko imena, slike ali simbolov na njegovi označbi povezuje s konopljo in/ali vsebnostjo THC (tetrahidrokanabinol), se zmotno sporoča predvsem mladim, da konoplja kljub temu, da je prepovedana, ni nevarna za zdravje. Zdravniki na področju javnega zdravja opozarjajo, da lahko zloraba konoplje povzroča resne posledice za zdravje posameznika in skupnosti. Pri tem ne gre le za biološki vidik uporabe, ampak tudi za socialni in psihološki vidik. Številni strokovnjaki hkrati ugotavljajo, da lahko zloraba konoplje povzroča resne posledice za zdravje posameznika in skupnosti, hkrati se ugotavlja vse večje povpraševanje uporabnikov konoplje po zdravljenju odvisnosti od te snovi

Razlogi za sprejem zakona so sledeči:

1. Uskladitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) z Zakonom o prekrških:
Zakon o prekrških za kršitelje ne predvideva več kazni zapora;
Zakon o prekrških uvaja termin globa namesto termina denarna kazen;
2. Natančnejša določitev uporabe konoplje;
3. Sprememba pristojnosti glede izdajanja uvozno/izvoznih dovoljenj in sicer z Ministrstva za zdravje na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke;
4. Celovita ureditev nadzora nad izvajanjem ZPPPD.

1. Uskladitev z Zakonom o prekrških
Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, 29/07 Odl.US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl.US: U-I-34/05-9, 16/08 Odl.US U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.), 76/08-ZOKS-1C, v 4. členu predpisuje sankcije za prekršek. Po prvem odstavku 223. člena Zakona o prekrških je treba s tem zakonom uskladiti neusklajene predpise, s katerimi so določeni prekrški, v treh letih po njegovi uveljavitvi. Ena od rešitev navedenega zakona je tudi ukinitev kazni zapora za prekrške.

Prav tako se v kazenskih določbah predloga zakona pojem ''denarna kazen'', nadomešča z ''globo''. Glede na to, da problematika prepovedanih drog, ne samo na področju kaznivih dejanj, temveč tudi na področju prekrškov, predstavlja družbi nevarna kazniva ravnanja, predlog zakona viša nekatere globe, predvsem za prekrške po 33. členu. Zakon o prekrških namreč določa, da se za posameznika lahko globa predpiše v razponu od 40 do 1200 EUR, po sedanjih veljavnih določbah zakona pa je denarna kazen na podlagi prvega odstavka 33. člena predpisana v razponu od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev, na podlagi drugega odstavka 33. člena pa v razponu od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev. V predlogu zakona so predvidene tudi sankcije za kršitelje, ki imajo status samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kar do sedaj ni bilo urejeno.

2. Natančnejša določitev uporabe konoplje
Prodaja nekaterih izdelkov iz konoplje, se je v zadnjih letih povečala. Na našem tržišču in znotraj EU obstaja pestra ponudba teh izdelkov, ki poteka tudi preko spletnih trgovin, kar povzroča pomisleke in dileme povezane s pravno reguliranim statusom konoplje. Tiste sorte konoplje, ki so se pri nas tradicionalno gojile za izdelovanje vrvi in za hrano živali, se lahko uporabljajo v industrijske namene, med katere pa ne sodi proizvodnja živil in pijač z vsebnostjo konoplje ali THC (tetrahidrokanabinol).

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami definira prepovedane droge kot rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ter socialno stanje posameznika. 3. člen ZPPPD razvršča prepovedane droge v tri skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo v medicini. Na podlagi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00 (8/01 popr.), 49/01, 78/02, 53/04, 37/05 Odl.US: U-I-335/02-20, 122/07 in 102/09) je konoplja (Cannabis sativa L) kot rastlina, smola, ekstrakt in tinktura razvrščena pod zaporedno številko 32. v skupino I. prepovedanih drog, v katero so razvrščene rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. V skupino I. prepovedanih drog je pod zaporedno številko 56. razvrščen tudi THC (tetrahidrokanabinol).

ZPPPD v 7. členu določa, da se proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I, v katero sodita konoplja (Cannabis sativa L) in THC (tetrahidrokanabinol) lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene, na podlagi dovoljenja, ki ga izda minister za zdravje.

Na področju Slovenije je glede na obstoječo zakonodajo prepovedano prodajati živila oziroma pijače, v katerih sta konoplja in/ali THC (tetrahidrokanabinol) in sicer ne glede na količino ali vsebnost teh dveh prepovedanih drog v živilu ali pijači. V obeh primerih gre namreč za prepovedani drogi, ki se v skladu z zakonodajo lahko uporabljata samo v znanstveno-raziskovalne in učne namene

9. člen ZPPPD v prvem odstavku določa, da se vrtni mak in konoplja lahko gojita samo za prehrambene in industrijske namene. Na podlagi omenjenega člena je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje (Uradni list RS, št. 44/04, 86/07), ki določa, da se konoplja lahko goji na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo za naslednje namene:
• za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje,
• za pridobivanje olja,
• za pridobivanje substanc za kozmetične namene,
• za hrano živali in
• za pridelavo vlaken in
• za druge namene, določene z zakonom, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami.

Za konopljo po omenjenem pravilniku se štejejo točno določene sorte konoplje, vsebnost THC v suhi snovi pa ne sme presegati 0,2%.

S predlaganimi spremembami zakona se natančneje določa, da:
• se semena in vlakna konoplje lahko uporabljajo samo v industrijske namene in ne v prehrambene namene;
• je prepovedan promet z živilom, ki se oglašuje na način, s katerim navaja na to, da je neka prepovedana droga sprejemljiva za uživanje.

3. Izdajanje izvozno/uvoznih dovoljenj;
Ministrstvo za zdravje trenutno izdaja dovoljenja za proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami za prepovedane droge, ki so skladno z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00 (8/01 popr.), 49/01, 78/02, 53/04, 37/05 Odl.US: U-I-335/02-20, 122/07 in 102/09) razvrščene v skupino I. Za skupini II in III je bila z aktom o ustanovitvi Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ta naloga prenesena na JAZMP. S predlagano spremembo zakona se izdajanje dovoljenj za proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami vseh treh skupin prenese na JAZMP.

4. Nadzor
S predlogom zakona se uvaja novo področje nadzora in sicer nadzor nad oglaševanjem, označevanjem in predstavljanjem živil s simboli, slikami, znamenji, izrazi ali besedili, ki se nanašajo na prepovedane droge. Navedeni nadzor bo opravljal Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

V skladu s spremembami zakona nadzora ne bo več opravljal organ, pristojen za kemikalije, ki v skladu s posebnimi predpisi opravlja nadzor nad predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.

Poleg nadzora nad uvozom, izvozom in tranzitom bo carinski organ opravljal še nadzor nad posestjo prepovedanih drog na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije.

V skladu s spremembami zakona je Policija prekrškovni organ.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Najpomembnejši cilji in načela, ki jim sledi predlog zakona so:
- Uskladitev ZPPPD z ZP-1
Po prvem odstavku 223. člena ZP-1 je treba s tem zakonom uskladiti neusklajene predpise, s katerimi so določeni prekrški, v treh letih po njegovi uveljavitvi.

- Opredelitev namena uporabe konoplje
Mednarodni odbor za narkotične droge (INCB) je že leta 1997 podal mnenje o uporabi konoplje v živilskih izdelkih. Na podlagi navedenega mnenja je promocija izdelkov iz konoplje zavajajoča in je namenjena uveljavljanju podobe konoplje kot zelo uporabne rastline, katere izdelki naj bi bili še posebej koristni, ker so naravni. Promocija uporabe konoplje v živilih in pijači nadalje prispeva k podobi te rastline kot neškodljive prehranske snovi. V teh primerih je trženje izdelka namenjeno promociji konoplje kot take. Gre za poskus upravičevanja komercialne rabe konoplje, kot dela procesov za popolno legalizacijo te rastline.

Različni izdelki, še posebej pa živila, ki vsebujejo ali pa imajo zgolj simbol konoplje na embalaži, posredno sporočajo, da konoplja, čeprav je v prvi skupni prepovedanih drog ni tako zelo škodljiva. S tem se zmanjšujejo učinek in pomen dela številnih preventivnih programov na področju drog in povečuje sprejemljivost uporabe konoplje tako med mladimi kot tudi med ostalim prebivalstvom. Zato je lahko škodljiva tudi posredna promocija rabe konoplje, za kar gre pri izdelkih, ki imajo natisnjeno konopljo ali simbol le-te na embalaži

Republika Slovenija sodi med tiste države EU, kjer je uporaba konoplje med mladostniki zelo razširjena. Ob tem velja opozoriti, da na osnovi najnovejših rezultatov raziskav o uporabi konoplje med mladostniki (15-16 let) v Evropi izhaja, da sodi Republika Slovenija med tiste države, kjer mladostniki sprejemajo konopljo kot manj nevarno drogo in hkrati tudi kot drogo, katere uporaba ne predstavlja velikega tveganja za zdravje posameznika. Posledica takega odnosa do konoplje je tudi uvrstitev Republike Slovenije med tiste države, kjer je eksperimentiranje s to drogo nad povprečjem. V primerjalno študijo (ESPAD) je bilo vključenih 35 (petintridesetih) držav,.

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 98/99) v 3. členu določa, da država skrbi za preprečevanje in zmanjševanje uporabe prepovedanih drog z ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in na drugih področjih. Na podlagi 6. člena tega zakona preprečevanje uporabe prepovedanih drog vključuje različne informativne, izobraževalne in vzgojne dejavnosti, programe promocije zdravja in druge dejavnosti. Med ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje uporabe prepovedanih drog lahko uvrstimo tudi prepoved ponudbe živil, ki preko imena, slik ali simbolov na njihovi označbi povezujejo in promovirajo izdelek s prepovedanimi drogami ali psihotropičnimi substancami.

Cilj, ki mu predlagatelj sledi in je tudi zajet v mnenjih mednarodnih in evropskih institucij, je prepoved prometa z živilom, ki se oglašuje na način, s katerim navaja na to, da je neka droga sprejemljiva za uživanje. Pijače, napitke in druga živila, ki se oglašujejo na tak način, je po mnenju predlagatelja treba prepovedati na podlagi zgornjih izhodišč še posebej, če vemo, da so namenjeni predvsem mladim.

- Ureditev izdajanja dovoljenj za proizvodnjo in promet
S predlagano spremembo zakona se izdajanje dovoljenj za proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami vseh treh skupin prenese na JAZMP.

- Celovita ureditev nadzora
Uvaja se nadzor nad oglaševanjem, označevanjem in predstavljanjem živil s simboli, slikami, znamenji, izrazi ali besedili, ki se nanašajo na prepovedane droge. Hkrati se dodatno določa nadzor nad posestjo prepovedanih drog na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije s strani carinskega organa.


3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlagani zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva. V proračunu ni potrebno zagotoviti sredstev za izvajanje zakona.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske Unije

Predlog zakona ne prenaša določb direktiv EU oziroma ni sprejet z namenom usklajevanja s pravnim redom EU.

Uporaba konoplje
Evropska unija
Evropska kmetijska politika in zakonodaja sta zelo kompleksni in regulirata tako pridelavo in promet z različnimi rastlinami kot podporo kmetom. Temeljne določbe, ki urejajo sistem podpore za proizvajalce konoplje, ki se goji za vlakna, so zapisane v Uredbi Sveta (ES) št. 1672/2000 o uvedbi sistema podpore za proizvajalce nekaterih poljščin zaradi vključitve lanu in konoplje, ki se gojita za vlakna. V 5. členu te uredbe je zapisano, da se plačilo na površino za konopljo, ki se goji za vlakna opravi le takrat, kadar vsebnost tetrahidrokanabinola uporabljenih sort ne presega 0,2 %.

Uredba Komisije (ES) št. 507/2008 z dne 6. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1673/2000 o skupni ureditvi trga za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, podrobneje ureja pravila na tem področju. Drugi člen uredbe v (d) odstavku določa, da so "vlakna konoplje" pridobljena z vsaj delnim ločevanjem vlaken od lesenih delov stebel. Namen uporabe vlaken konoplje v omenjeni uredbi ni definiran.

Semena konoplje ureja Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002, o trženju semena oljnic in predivnic. Direktiva velja za proizvodnjo namenjeno trženju semena oljnic in predivnic znotraj Skupnosti namenjeno kmetijski proizvodnji, ne pa za okrasne namene. V (b) odstavku 2. člena te direktive je med drugimi oljnicami in predivnicami omenjena tudi Cannabis sativa L. Namen uporabe semen konoplje v direktivi ni posebej določen.

Francija
Konoplja je opredeljena kot prepovedana droga, vendar je dovoljena uporaba delov industrijske konoplje (semena in vlakna). Prepovedano je oglaševanje oz. promocija prepovedanih drog vključno z oglaševanjem živil v povezavi s prepovedanimi drogami.

Švedska
Na Švedskem živilskih izdelkov iz konoplje naj ne bi bilo v prosti prodaji. Pravni red je usklajen s pravnim redom EU s področja kmetijstva, ki govori o industrijski konoplji. EU določila omenjajo tudi dovoljeno vsebnost 0,2 THC v suhi snovi pri določenih vrstah industrijske konoplje. Na nesprejemljivost prodaje tovrstnih izdelkov so opozorili pritiski združenj potrošnikov, ki so lastnike trgovin prisilili k umiku teh izdelkov iz prodajnih polic.

V državah kot so Danska, Estonija, Nemčija, Latvija, Litva, Nizozemska, Romunija, Avstrija, prodaja pijač in živil ki vsebujejo konopljo, oz. so izdelki označeni s simboli te rastline ni regulirana.

Hrvaška
Po poročanju Urada za droge Republike Hrvaške, izdelkov z konopljo na njihovem tržišču ni na prodaj.

Ureditev izdajanja izvozno/uvoznih dovoljenj
Skladno z 18. členom Konvencije združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in skladno s 16. členom Konvencije združenih narodov o psihotropnih substancah iz leta 1971, morajo države oblikovati pristojne in pooblaščene nacionalne organe za izdajanje dovoljenj za uvoz ter izvoz narkotičnih drog in psihotropnih substanc. V Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Švedski, Španiji, Madžarski in Estoniji, je pristojni organ za izdajanje izvoznih in uvoznih dovoljenj organ, ki je pristojen za zdravila in medicinske pripomočke. Na Poljskem je to organ pristojen za področje nadzora nad farmacevtskimi izdelki.

5. Druge posledice predloga zakona

Predlagani zakon ne bo imel drugih posledic.




II. Besedilo členov

1. člen

V Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 ZZdrI-A, 47/04 ZdZPZ, 37/05 Odl.US U-I-355/02-20 in 16/08 Odl.US:U-I-414/06-7) se v 4. členu v drugem odstavku besedilo "prodaja in vsak drug način dajanja prepovedanih drog v promet" nadomesti z besedilom "nakup, prodaja in vsakršna prepustitev tretjemu".

V petem odstavku se besedi "Republike Slovenije" nadomesti z besedama "Evropske unije".


2. člen

Tretji odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena izda Agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP) na podlagi ocene letnih potreb, ki jo sprejme minister."

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"JAZMP pošlje poročilo o izdanih dovoljenjih iz prvega in drugega odstavka tega člena ministru najpozneje do 30. maja tekočega leta za preteklo koledarsko leto."


3. člen

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:


"7.a člen

Prepovedano je oglaševati, označevati, predstavljati oziroma na kakršenkoli drug način promovirati živila s simboli, slikami, znamenji, izrazi ali besedili, ki se nanašajo na prepovedane droge. "



4. člen

V 8. členu se v prvem odstavku beseda "ministra" nadomesti z besedo "JAZMP".

V tretjem odstavku se besedilo "196. in 197. členom kazenskega zakonika" nadomesti z besedilom "določbami kazenskega zakonika".



5. člen

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Vrtni mak (Papaver somniferum) se lahko goji samo za prehrambene in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo."

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Konoplja, vrste Cannabis Sativa L., se lahko goji samo za industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo."

V drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi "prejšnjega odstavka" nadomestita z besedilom "prvega in drugega odstavka tega člena".



6. člen

V 10. členu se v prvem odstavku beseda "ministra" nadomesti z besedo "JAZMP".

V drugem odstavku se besedilo "ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo" nadomesti z besedo "JAZMP".


7. člen

V 13. členu se beseda "ministra" nadomesti z besedo "JAZMP".



8. člen


V 16. členu se v drugem odstavku besedilo "Ministrstvo, pristojno za zdravstvo" nadomesti z besedo "JAZMP".


9. člen



V 18. členu se v prvem odstavku črta besedilo "čez območje Republike Slovenije".

Drugi in četrti odstavek se črtata, tretji odstavek postane drugi odstavek.



10. člen

V 21. členu se v drugem in četrtem odstavku besedilo "ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo" nadomesti z besedo "JAZMP".


11. člen

27. člen se črta.


12. člen

28. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami opravlja JAZMP.

Nadzor nad izvajanjem 7.a člena tega zakona opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

Nadzor nad uvozom, izvozom, tranzitom in posestjo prepovedanih drog, opravlja carinski organ na ozemlju celotne Republike Slovenije.

Nadzor nad posestjo prepovedanih drog opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

JAZMP, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, carinski organ in Ministrstvo za notranje zadeve so prekrškovni organi po tem zakonu.

Pri inšpekcijskem nadzoru imajo organi iz tega člena pravico in dolžnost izvajati naslednje ukrepe:

1. prepovedati promet z živili, ki se oglašujejo, označujejo, predstavljajo oziroma promovirajo s simboli, slikami, znamenji, izrazi ali besedili, ki se nanašajo na prepovedane droge (7. a člen);

2. prepovedati pravnim in fizičnim osebam, ki proizvajajo in opravljajo promet s prepovedanimi drogami, opravljanje te dejavnosti, če ne izpolnjujejo pogojev iz tega zakona;

3. začasno zaseči prepovedane droge in odrediti druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če gre za carinsko blago pa o tem obvestiti carinski organ.

Ukrepe iz prejšnjega odstavka odredi v upravnem postopku pristojni inšpektor z odločbo, zoper katero pritožba ne zadrži izvršitve.

Če pomanjkljivosti iz 2. točke šestega odstavka tega člena niso odpravljene v določenem roku, JAZMP odvzame dovoljenje za proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami.

V primeru ko prekršek iz 33. člena tega zakona, zazna pooblaščena uradna oseba ministrstva, pristojnega za obrambo, zasežejo prepovedane droge ter predlagajo postopek o prekršku."


13. člen

V 30. členu se črta besedilo "27. in ".


14. člen

31. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Z globo od 5.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. oglašuje, označuje, predstavlja oziroma na kakršenkoli drug način promovira živila s simboli, slikami, znamenji, izrazi ali besedili, ki se nanašajo na prepovedane droge (7.a člen zakona);
2. proizvaja oziroma da v promet prepovedane droge brez dovoljenja JAZMP (prvi odstavek 8. člena zakona oziroma prvi odstavek 10. člena zakona);
3. ne hrani prepovedanih drog v posebnih prostorih ali ne zavaruje teh prostorov pred dostopom nepooblaščenih oseb (11. člen);
4. v petnajstih dneh od carinjenja ne pošlje JAZMP kopije dovoljenj za uvoz in izvoz prepovedanih drog (21. člen);
5. ne vodi predpisane evidence ali je ne vodi pravilno (22. člen);
6. v predpisanem roku ne pošlje JAZMP poročila ali drugih predpisanih podatkov, ki jih mora voditi na podlagi tega zakona ali če pošlje nepravilne podatke (23. člen);
7. organom ne omogoči nadzora in vpogleda v evidence in dokumentacijo (30. člen).
Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika."

15. člen

32. člen se črta.


16. člen

V 33. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:

"Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju s tem zakonom.
"Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje, kdor ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo."

17. člen

V 37. členu se v četrtem odstavku za besedo "zaseženimi" doda vejica in beseda "najdenimi".

18. člen

Postopki izdaje dovoljenj, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po tem zakonu.

19. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. Obrazložitev členov


K 1. členu

Z navedenim členom se delno spreminja definicija prometa s prepovedanimi drogami. Definiciji prometa se dodaja nakup prepovedanih drog ter vsakršna prepustitev tretjemu.

Glede na to, da je Slovenija postala članica Evropske unije se s predlogom zakona spreminja definicija tranzita oziroma območja, ki tranzit zajema. To ni več območje Republike Slovenije ampak je območje Evropske unije.


K 2. členu

Z navedenim členom se pristojnosti izdaje dovoljenj za opravljanje dejavnosti po tem zakonu prenaša na Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Z uveljavitvijo tega zakona bo JAZMP izdajala dovoljenja za proizvodnjo, promet in posest prepovedanih drog za vse tri skupine prepovedanih drog.


K 3. členu

S predlaganimi spremembami zakona se definira prepoved oglaševanja, označevanja, predstavljanja oziroma kakršnekoli druge promocije živil, ki se nanaša na prepovedane droge. Označevanje pomeni vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršnokoli vrsto embalaže, dokument, obvestil, oznako, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na živilo.


K 4. členu

Sprememba v prvem odstavku 8. člena je posledica spremembe pristojnosti za izdajo dovoljenj po tem zakonu. Po novem bo dovoljenja za proizvodnjo prepovedanih drog izdajala JAZMP.

Tretji odstavek veljavnega 8. člena zakona pa se spreminja zaradi uskladitve s Kazenskim zakonikom. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami je urejeno v 186. členu Kazenskega zakonika.


K 5. členu

Pijače in drugi izdelki, v katerih naj bi bila konoplja in/ali THC (tetrahidrokanabinol), se v Republiki Sloveniji že nekaj časa pojavljajo, za njihov umik iz prodaje pa v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami doslej ni bil ustrezno predviden nadzorni organ, ki bi speljal postopek prepovedi prodaje in zasega teh živilskih izdelkov.
S predlaganimi spremembami zakona se definira namen uporabe konoplje zgolj v industrijske namene.


K 6. členu

Sprememba v prvem odstavku 10. člena je posledica spremembe pristojnosti za izdajo dovoljenj po tem zakonu. Po novem bo dovoljenje za promet s prepovedanimi drogami izdajala JAZMP. Skladno s tem se tudi vloga za izdajo dovoljenja vloži na JAZMP.


K 7. členu

Tudi sprememba 13. člena zakona je posledica spremembe pristojnosti v 3. členu predloga zakona, saj pravna oziroma fizična oseba lahko opravlja uvoz ali izvoz prepovedanih drog le na podlagi dovoljenja JAZMP.


K 8. členu

Sprememba 16. člena zakona je posledica spremembe pristojnosti v 3. členu predloga zakona, saj po novem izvozno dovoljenje izdaja JAZMP, ki je pristojna tudi za posredovanje kopije izvoznega dovoljenja.


K 9. členu

Sprememba v 18. členu zakona se predlaga zaradi spremembe definicije tranzita, ki ne zajema več zgolj območja Republike Slovenije temveč celotno Evropsko unijo. V zvezi z navedeno spremembo je brezpredmetna vsebina tudi drugega in četrtega odstavka tega člena zakona, zato se predlaga njihovo črtanje.


K 10. členu

Sprememba navedenega člena je posledica spremembe pristojnosti v 3. členu predloga zakona.


K 11. členu

V tem členu se predlaga črtanje 27. člena zakona, ki ureja carinsko nadzorstvo. Materija nadzora, ki vsebuje tudi carinski nadzor, se celovito ureja v 13. členu predloga zakona, ki spreminja 28. člen veljavnega zakona.


K 12. členu

Z navedenim členom se celovito ureja inšpekcijski nadzor nad prepovedanimi drogami ter opredeljuje prekrškovne organe po tem zakonu. Nadzor nad proizvodnjo in prometom prepovedanih drog bo izvajala JAZMP. Po novem nadzora ne bo več opravljal organ, pristojen za kemikalije, ki v skladu s posebnimi predpisi opravlja nadzor nad predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
Glede na nov 7.a člen predlog zakona uvaja nadzor Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ki bo nadziral oglaševanje, predstavljanje, označevanje in promoviranje živil s simboli, slikami, znamenji, izrazi ali besedili v povezavi s prepovedanimi drogami.
Nadzor nad uvozom, izvozom, tranzitom in posestjo prepovedanih drog na območju celotnega ozemlja Slovenije bo opravljal carinski organ. Hkrati bo nadzor nad posestjo prepovedanih drog opravljalo tudi Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Policija.
Ker so nadzorni organi tudi prekrškovni organi, se dosedanja 3. točka drugega odstavka veljavnega zakona črta, saj prekrškovni organi sami uvedejo postopek o prekršku in ne predlagajo uvedbo postopka drugim organom.


K 13. členu

Črtanje 27. člena zakona v 30. členu je posledica spremembe v 12. členu predloga zakona.


K 14. členu

S tem členom, ki vsebinsko povzema besedilo 31. in 32. člena zakona se zakon usklajuje z Zakonom o prekrških glede glob in storilcev prekrškov ter dodaja nov prekršek, ki je predpisan v 4. členu predloga zakona za kršitev določb 7.a člena.


K 15. členu

32. člen zakona se črta glede na to, da je njegova vsebina povzeta s spremembo 31. člena zakona.


K 16. členu

S tem členom se zakon usklajuje z Zakonom o prekrških glede glob in storilcev prekrškov.



K 17. členu

Navedeni člen predstavlja pravno podlago, da se poleg zaseženih in odvzetih prepovedanih drog z uredbo Vlade Republike Slovenije uredijo tudi tiste prepovedane droge, katerih lastnik ni znan.


K 18. členu

Vsi postopki izdaje dovoljenj, ki se bodo začeli pri Ministrstvu za zdravje pred uveljavitvijo tega zakona, se bodo po njegovi uveljavitvi obravnavali pri JAZMP v skladu z določbami tega zakona.


K 19. členu

Predlagatelj ocenjuje, da je petnajstdnevni rok za uveljavitev zakona ustrezen.






IV. Besedilo členov, ki se spreminjajo


4. člen


Za proizvodnjo prepovedanih drog se štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo.

Za promet s prepovedanimi drogami se po tem zakonu štejejo uvoz, izvoz, tranzit, prodaja in vsak drug način dajanja prepovedanih drog v promet.

Uvoz je del prometa, ki pomeni vnos prepovedane droge na območje Republike Slovenije iz držav članic Evropske unije ali držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in iz tretjih držav.

Izvoz je del prometa, ki pomeni iznos prepovedane droge iz območja Republike Slovenije v države članice Evropske unije in v tretje države.

Tranzit je vsak prenos prepovedanih drog čez območje Republike Slovenije.


7. člen

Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I se lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene.

Prepovedane droge iz skupine II in III se lahko proizvajajo, dajejo v promet in imajo v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene.

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena izda minister, na podlagi ocene letnih potreb.


9. člen


Vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa l.) se lahko gojita samo za prehrambene in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Natančnejše pogoje za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za kmetijstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo in ministrom, pristojnim za notranje zadeve.


10. člen

Prepovedane droge se lahko dajo v promet le na podlagi dovoljenja ministra.

Vloga za izdajo dovoljenja za promet s prepovedanimi drogami se vloži pri ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo.

Natančnejši postopek izdajanja dovoljenja za promet in obrazec vloge predpiše minister.


13. člen

Prepovedane droge smejo uvažati in izvažati le pravne in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje proizvodnje ali prometa z zdravili na debelo ter na podlagi dovoljenja ministra.

16. člen

Vsaka pošiljka prepovedanih drog, ki se uvaža oziroma izvaža mora vsebovati tudi kopijo uvoznega oziroma izvoznega dovoljenja.

Ministrstvo, pristojno za zdravstvo posreduje kopijo izvoznega dovoljenja pristojnemu organu države uvoznice.


18. člen

Tranzit prepovedanih drog čez območje Republike Slovenije je dovoljen le, če ima pošiljka izvozno dovoljenje države, iz katere se prepovedano drogo izvaža ter uvozno dovoljenje države uvoznice.

O poteku tranzita iz tretjih držav se morata medsebojno obvestiti vstopna in izstopna carinska izpostava.

Pošiljke prepovedanih drog med tranzitom ne smejo biti izpostavljene postopkom, ki bi spremenili ali utegnili spremeniti naravo prepovedane droge.

Stroške varovanja plača pošiljatelj.


21. člen

Carinarnice morajo v vsako dovoljenje za izvoz oziroma dovoljenje za uvoz vpisati številko deklaracije, datum in kraj carinjenja.

Pravna in fizična oseba, kateri je bilo izdano dovoljenje za izvoz oziroma uvoz iz tretjih držav, mora kopijo dovoljenja s podatki iz prejšnjega odstavka v petnajstih dneh po carinjenju posredovati ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo.

Za vsako pošiljko prepovedanih drog v tranzitu mora carinarnica preveriti pravilnost predložene carinske listine ter o vrsti in količini prepovedanih drog, tretji državi izvoza in tretji državi uvoza, obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Pravna in fizična oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za izvoz oziroma uvoz iz držav Evropske unije, mora kopijo dovoljenja za izvoz oziroma uvoz v petnajstih dneh po carinjenju posredovati ministrstvu, pristojnemu za zdravje, vanj pa mora vpisati:

- številko in datum računa ali dobavnice, ki dokazuje uvožene oziroma izvožene količine ter

- številko in datum transportnih dokumentov z navedbo prevoznikov ter priložiti kopijo računa ali dobavnice.


27. člen

Carinsko nadzorstvo nad uvozom, izvozom in tranzitom prepovedanih drog iz tretjih držav opravljajo pristojni carinski organi.


28. člen

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, opravlja organ, pristojen za zdravila in medicinske pripomočke oziroma organ, pristojen za kemikalije.

Pri inšpekcijskem nadzoru ima organ, pristojen za zdravila in medicinske pripomočke oziroma organ, pristojen za kemikalije pravico in dolžnost izvajati naslednje ukrepe:

1. prepovedati pravnim in fizičnim osebam, ki proizvajajo in opravljajo promet s prepovedanimi drogami, opravljanje te dejavnosti, če ne izpolnjujejo pogojev iz tega zakona, dokler ti pogoji niso izpolnjeni;
2. začasno zaseči prepovedane droge in odrediti druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če gre za carinsko blago pa o tem obvestiti carinski organ;
3. v primeru kršitve določb tega zakona, ki se nanašajo na proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, predlagati postopek o prekršku.

Ukrepe iz prejšnjega odstavka odredi v upravnem postopku pristojni inšpektor z odločbo, zoper katero pritožba ne zadrži izvršitve.

Če pomanjkljivosti iz 1. točke drugega odstavka tega člena niso odpravljene v določenem roku, minister odvzame dovoljenje za proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami.

V primeru prekrška iz 33. člena tega zakona, pooblaščene uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve in pooblaščene uradne osebe Ministrstva za obrambo zasežejo prepovedane droge ter predlagajo postopek o prekršku.


30. člen

Pravne in fizične osebe, katerih poslovanje je pod nadzorstvom, morajo organom iz 27. in 28. člena tega zakona omogočiti nadzorstvo in neovirano delo ter vpogled v evidenco in dokumentacijo in jim posredovati podatke in gradivo, ki so potrebni za izvajanje tega zakona.

31. člen

Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če proizvaja oziroma da v promet prepovedane droge brez dovoljenja ministra (prvi odstavek 8. člena oziroma prvi odstavek 10. člena).
Z denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba.

Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.


32. člen

Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če ne hrani prepovedanih drog v posebnih prostorih ali ne zavaruje teh prostorov pred dostopom nepooblaščenih oseb (11. člen);
2. če v petnajstih dneh po carinjenju ne pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo kopije dovoljenj za uvoz in izvoz prepovedanih drog (21. člen);
3. če ne vodi predpisane evidence ali je ne vodi pravilno (22. člen);
4. če v predpisanem roku ne pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo poročila ali drugih predpisanih podatkov, ki jih mora voditi na podlagi tega zakona ali če pošlje nepravilne podatke (23. člen);
5. če organom ne omogoči nadzorstva in neoviranega dela ter vpogleda v evidence in dokumentacijo in če jim ne pošlje podatkov in gradiva, potrebnih za opravljanje inšpekcijskih del (30. člen).

Z denarno kaznijo od 300.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba.

Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.


33. člen

Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z določbami tega zakona.

Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev ali z zaporom do 5 dni se kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.

Skladno z določbami zakona o prekrških se sme mileje kaznovati tisti storilec prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo in storilec prekrška iz prejšnjega odstavka, če prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene programe, ki jih potrdita zdravstveni svet ali svet za droge.

37. člen

Organi, ki zasežejo ali odvzamejo prepovedane droge, vodijo evidenco, v katero vpišejo tudi podatke, ki se nanašajo na zaseg, odvzem oziroma uničenje prepovedane droge.

Organ, ki odloča v postopku o prekršku ali kaznivem dejanju, odredi in nadzira hrambo odvzetih in zaseženih prepovedanih drog.

Zasežene in odvzete prepovedane droge hrani ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Način ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami podrobneje predpiše Vlada Republike Sloven

blackzie1
Prispevkov: 17
Pridružen: 13 Maj 2010, 20:46

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a blackzie1 » 26 Maj 2010, 23:15

(sarcasm) ...NICE ONE...

brez besed
!!!Use it NOT abuse it!!!

dare_xen
Prispevkov: 1
Pridružen: 26 Maj 2010, 23:20

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a dare_xen » 26 Maj 2010, 23:22

Skorc, so sploh kaj upostevali predloge NVOjev?

Also kaj lahko sploh naredimo, da se ta predlog zakona spremeni?

skorc
Site Admin
Prispevkov: 1322
Pridružen: 12 Nov 2004, 10:08
Kraj: Celje
Kontakt:

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a skorc » 27 Maj 2010, 21:11

NE, to je sele predlog ki smo ga dobili. Ni se sel v obravnavo. NVO ji se trenutno niso bili vkljuceni (skoda, saj ne bi bilo tega dela...)

Connor
Prispevkov: 83
Pridružen: 05 Jun 2008, 09:55

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a Connor » 29 Maj 2010, 12:11

Je to naša banda zakuhala al je to direktiva iz EU?

blackzie1
Prispevkov: 17
Pridružen: 13 Maj 2010, 20:46

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a blackzie1 » 30 Maj 2010, 13:53

eu se trudi legalizirat za zdravstvo slovenija pa še ptičem hoče prepovedat hrano
!!!Use it NOT abuse it!!!

skorc
Site Admin
Prispevkov: 1322
Pridružen: 12 Nov 2004, 10:08
Kraj: Celje
Kontakt:

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a skorc » 30 Maj 2010, 21:02

@Connor: To je pripravilo nase ministrstvo. Ni bilo direktive.

smeh
Prispevkov: 208
Pridružen: 02 Feb 2009, 19:56

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a smeh » 30 Maj 2010, 21:47

zakaj ta pritisk ravno pri nam? Kwa je fora? kdo je uzadi?
kar seješ, to žanješ!

mark0
Prispevkov: 349
Pridružen: 08 Maj 2008, 00:50

Re: Popolna prepoved konoplje za prehrano?WTF!

OdgovorNapisal/-a mark0 » 30 Maj 2010, 22:43

...najbrž bodo vse prepovedali, potem pa svojim frendom koncesije podelili...


Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

cron