rabu bi raziskavo...

[pavlcar]

ewo zmagu sm od 20ih do 6 ih zjutri sm pisu... tko da pridn pridn pavl
povejte kako dam gor al pa da bi jst enmu na mail poslou pa bi dou on gor...:P

[pavlcar]

.doc

[HeCtOr]

Pošl magar na moj mail, neki bom že sčaral.

[HeCtOr]

Ok - seminarsko sem dobil - kaj lahko z njo počnem, oziroma kaj lahko
objavim.

[pavlcar]

use lahko objavs...

[HeCtOr]

Dodajam - določene tabele so brez mrež, zatorej bodo
malce težje berljive.


Gimnazija Moste
Zaloška 49

Mladi in droge

Ali mediji mlade stigmatizirajo s problemom zlorabe marihuane?
Mentor: Breda Kecur Avtor: Pavel Cegnar, 4.a
Ljubljana, 21.04.2005

Kazalo:

Kazalo 2


Obrazložitev Seminarske naloge 3


Analiza clipinga člankov 4


Analiza statističnih podatkov 12

ESPAD 14


Zakaj je pomankanje podatkov o zlorabi marihuane med starostnimi skupinami slabo? 16


Kakšen vpliv na medijsko podobo ima zanemarjanje raziskovanja problematike marihuane med starejšimi? 17


Zaključek 18


Viri 19



Obrazložitev Seminarske naloge

V seminarski nalogi se bom ukvarjal s problemom marihuane, natančneje z medijsko podobo problema marihuane. Med iskanjem pravega področja, o katerem bo govorila seminarska naloga (vedel sem le, da bom raziskoval področje problematike drog), sem dobil vtis, da je v medijih problematika zlorabe marihuane vedno predstavljena kot problematika mladih, predvsem najstnikov. Domneval sem, da mediji ustvarjajo neustrezno medijsko podobo, ta pa se odraža tako, da problematika zlorabe marihuane deluje kot stigma mladih. Raziskovanje teze naj bi temeljilo na primerjavi med statističnimi podatki o procentualnih količininah uporabnikov marihuane po starosti v Sloveniji in clipingom člankov iz časopisne hiše Delo, ki govorijo o problematiki starosti uživalcev marihuane in marihuani nasploh. Statistični podatki bi nam dali neko realno podobo uživanja marihuane v Sloveniji po starosti, čeprav vemo, da so rezultati takih raziskav omejeni in so zatorej lahko netočni. Analiza clipinga člankov iz časopisne hiše Delo, ki se nanašajo na problematiko starosti uživalcev marihuane in marihuane nasploh pa bi nam razkrila medijsko podobo te problematike.

Teza se glasi: medijska podoba starosti uživalcev marihuane ne odraža realnega stanja in tako kot uživalce marihuane narealno stigmatizira mlade, predvsem najstnike.


Analiza clipinga člankov

Za cliping sem si izbral časopisno hišo Delo. Članke sem izbiral med naslednjimi častniki: Delo, NeDelo, Slovenske novice, Polet, Več, Ona. Za boljšo predstavo, kakšen dejavnik vplivanja imajo, predstavljam podatke o številu revidiranih prodanih naklad:

DELO
obdobje: oktober - december 2004
številk:
Tip naklade Delo d.d.

Tiskana naklada 87.102
Naročniška prodaja 61.438
Kolportažna prodaja 15.136
Prodana naklada 76.574
NEDELO
obdobje: julij - september 2004
številk:
Tip naklade Delo d.d.
Tiskana naklada 69.085
Naročniška prodaja 44.946
Kolportažna prodaja 14.042
Prodana naklada 58.988



ONA
obdobje: julij - september 2004
številk:
Tip naklade Delo d.d.
Tiskana naklada 188.273
Naročniška prodaja /
Kolportažna prodaja /
POLET
obdobje: julij - september 2004
številk:
Tip naklade Delo d.d.
Tiskana naklada 180.261
VEČ
obdobje: julij - september 2004
številk:
Tip naklade Delo d.d.

Tiskana naklada 17.524
Naročniška prodaja 7.576
Kolportažna prodaja 2.209
Prodana naklada 9.785

SLOVENSKE NOVICE
obdobje: julij - september 2004
številk:
Tip naklade Delo d.d.
Tiskana naklada 103.825
Naročniška prodaja 61.350
Kolportažna prodaja 28.408
Prodana naklada 89.758
Posebna razkritja 272

Članke sem izbiral tako, da sem poiskal vse članke, ki vsebujejo besedo marihuana. Omejil sem se zgolj na članke, ki so izšli med 01.01.2004 in 31.12.2004. Beseda marihuana se je pojavila v 198-ih člankih. V naslovu, ki je poleg vsebine najpomembnejši del teksta, saj prepriča bralca, da se odloči prebrati cel članek, se je beseda marihuana pojavila dvanajstkrat. Tekom prebiranja izbranih člankov sem ugotovil, da se članki v grobem delijo na pet tematik. Te tematike so:
1. Problematika drog
2. Poročila o zaplembah
3. Sprotne omembe marihuane
4. Šale
5. Drugo

1. Članki, povezani s problematiko drog:
Problematika drog se v člankih deli na:
• Problematiko drog na splošno, kjer je po večini v ospredju problematika heroina, marihuana pa je omenjena kot ena izmed drog, ki jo zlorabljajo odvisniki. Ti članki niso omejeni na poročanje o določeni starostni skupini, ampak predvsem govorijo o problematiki drog nasplošno.
Primer:
Zasvojencev vse več
Na velenjskem območju so lani registrirali 46 zasvojencev z mamili — Anketa je pokazala, da je 38 odstotkov anketirancev že poskusilo marihuano ali hašiš
Pon 07.06.2004, Slovenske novice
Velenje, 6. junija
Na območju velenjske upravne enote so lani registrirali 46 zasvojencev z mamili, med njimi je bilo 23 odraslih in 23 otrok ter mladostnikov. Po podatkih Centra za socialno delo je bilo pred štirimi leti registriranih 30 odraslih zasvojencev in pet otrok oziroma mladostnikov.
Velenjski LAS (lokalna akcijska skupina), ki vključuje tudi občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, je med letošnjim januarjem in aprilom opravil anketo, v kateri je sodelovalo 779 srednješolcev in 28 brezposelnih. Kar 80,2 odstotka anketirancev pozna ljudi, ki uživajo prepovedane droge, 38,7 odstotka jih je že poskusilo marihuano ali hašiš; 70,4 odstotka anketiranih je že kadilo, povprečna starost ob prvem tobaku pa je znašala 12,9 leta. Več kot polovica anketiranih je tudi poskusila alkohol, povprečna starost ob zaužitju alkohola je 11,8 leta. Na vprašanje, zakaj so se odločili zaužiti mamila, so anketiranci odgovorili, da zaradi radovednosti. Le dobrih 11 odstotkov anketiranih ni nikoli poskusilo nobene droge.
Lani so velenjski policisti obravnavali 11 kaznivih dejanj in 42 prekrškov zaradi uživanja mamil, pred šestimi leti pa le dve kaznivi dejanji in 33 prekrškov. Kršitve so bil najpogostejše na rejv zabavah.
Center za zdravljenje in preprečevanje zasvojenosti z mamili je ugotovil, da je bilo v zadnjih desetih letih v metadonski program vključenih 66 odstotkov vseh zasvojencev, 76 odstotkov pa jih je pomoč poiskalo šele, ko so globoko zabredli v mamila. Na zdravljenju je še vedno 28 odstotkov zasvojencev, 32 odstotkov pa jih je ozdravljenih.


• Problematiko uporabe marihuane kot dopinga. Teh člankov je bilo osem. V vseh člankih poročajo, da so bili določeni športniki pozitivni na doping testu za marihuano (THC). Približno polovico športnikov so oprostili, polovico pa kaznovali in kazni so bile večinoma blažje kot pri zlorabi anabolnih steroidov ali kakšnega drugega dopinga. Le v enem primeru govorijo o slovenskem športniku.
Primer:
Marihuana ni zdrava
Naš rokometaš Matjaž Brumen je zaradi uživanja marihuane dobil prepoved igranja za štiri mesece, kar ni nič v primerjavi z zaporom, ki grozi Thurmanu Thomasu — Ovadili so ga hotelski gostje
Sre 12.05.2004,Slovenske novice
Slovenski rokometaš Matjaž Brumen je bil na doping kontroli ujet med igranjem finala lanskega pokalnega tekmovanja. Užival je marihuano. Dobil je štiri mesece kazni neigranja. Thurman Thomas, nekdanji zvezdnik ameriškega nogometa iz moštva Buffalo Bills, nima takšne sreče. Zaigral je na dobrodelnem golf turnirju v Alabami. V njegovo sobo so v ranem jutru vdrli policisti in ga strpali za rešetke. Dva zakonom in postavam javnega reda privržena hotelska gosta sta ga naznanila oblastem, češ da sta ga videla kaditi sumljivo velik zvitek tobaka, ki je čudno dišal. Policijski častnik Craig Sawyer, ki je razkril zgodbo pred mikrofoni, je povedal, da so Thomasa dobili »in flagranti« z zvitkom. Joint, kot se temu priljubljeno reče, je na pol pokajen držal v roki, ko so v sobo pridrveli uniformiranci. Odpeljali so ga za jetniške zidove, vendar tudi izpustili ob varstvu dveh policistov, da je lahko zaigral na turnirju. Iz Alabame se še ne bo poslovil, moral bo pred sodnika.
V južni državi Alabama so zakoni za posesti droge, pa naj si bo še tako nedolžna, neprimerno strožji, kot na severu in zahodni obali. Thomasu se zato napoveduje, da bo toliko časa, kot je bil naš Brumen v suspenzu, presedel za rešetkami. Čeprav je bil zvezdnik, ki je štirikrat zapored kot zunanji branilec zaigral v najprestižnejšem finalu med ameriškimi športi, v Superbowlu.

• Problematika zlorabe drog med mladimi. Člankov, ki obravnavajo problem drog med mladimi, je daleč največ. Ti članki so tudi najdaljši izmed vseh, postrežejo z največ statističnimi podatki in so napisani v svarilnem tonu. Sami članki so si med seboj zelo podobni, poleg tega jih večina izhaja iz iste raziskave.
Primer:
Več kot pol tretješolcev je vsaj enkrat poskusilo marihuano
Skoraj tri četrtine vprašanih nima natančno določene ure, kdaj se morajo zvečer vrniti domov – Več kot 60 odstotkov se jih boji posledic uživanja drog
ŠULIGOJ Boris, Pet 10.12.2004
Koper – Marihuana je najbolj poznana in razširjena droga med mladimi; pozna jo 30 odstotkov anketiranih osnovnošolcev in dijakov. Več kot pol tretješolcev jo je poskusilo vsaj enkrat. Hašiš je uživalo več kakor 10 odstotkov anketiranih. To je le nekaj podatkov iz raziskovalne naloge o uporabi in zlorabi drog, ki sta jo opravili raziskovalka Ljubica Kordeš in koordinatorka Mateja Sedmak z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Univerze na Primorskem. Naloge so se lotili na pobudo treh obalnih občin, dobili pa so nekaj presenetljivih podatkov.
Projekt so raziskovalci Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS) izpeljali v lanskem in letošnjem letu. Pobuda za projektno nalogo je prišla iz piranske občine, kjer so se najbolj organizirano lotili preprečevanja odvisnosti. Z nalogo so želeli ugotoviti razširjenost uporabe in zlorabe drog med mladimi v sedmih razredih osnovnih šol in tretjih letnikih srednjih šol ter poskušali ugotoviti, ali je zloraba drog povezana z dejavnim preživljanjem prostega časa. Analizirali pa so tudi delovanje vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s to problematiko. Anketirali (in intervjuvali) so 548 učencev in dijakov z 12 srednjih in 18 osnovnih šol. Šolarji so odgovarjali anonimno v razredih in vprašalnike po izpolnitvi oddali v skrinjico.
Največ vprašanih (42 do 43 odstotkov) je odgovorilo, da imajo tri do štiri ure prostega časa, 11,9 odstotka tretješolcev pa, da imajo prostega celo več kakor šest ur na dan. Med dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, so na prvem mestu našteli: druženje s prijatelji, gledanje TV in šport. S športom se ukvarja v povprečju 69 odstotkov anketiranih, tretješolci manj (le 49 odstotkov). Višje kot so opredelili svojo družino na lestvici, več se jih ukvarja s športom. Več kot pol se jih ukvarja s športom zaradi dobrega počutja in ker v športu uživajo. Odlični učenci so bolj zadovoljni s ponudbo prostočasnih dejavnosti. Tisti, ki imajo slabši uspeh od prav dobrega, pogosteje zahajajo v lokale, diskoteke in klube zvečer in pogosteje obiskujejo večerne zabave, pogosteje pijejo alkohol ali pa so že bili opiti, največ pa jih je prvič poskusilo alkohol med 10. in 13. letom.
Kar 7,3 odstotka sedmošolcev je že poskusilo marihuano, 1,5 odstotka pa hašiš, kokain in lepila. Pri tretješolcih je hašiš je poskusilo 23 odstotkov vprašanih, 14,5 odstotka je poskusilo zdravila, 7,1 odstotka pline, 5,1 odstotka lepila, dva odstotka heroin, 5,5 odstotka kokain, prav toliko tudi speed in 5,1 odstotka ecstasy. Tudi pri mamilih je pogostost uživanja v obratnem sorazmerju z učnim uspehom. Kar tri četrtine vprašanih meni, da preventivne akcije ne vplivajo na začetek jemanja drog, 43 odstotkov pa, da so najbolj učinkovito sredstvo proti odvisnosti pogovori med vrstniki. Podobno učinkovitost so pripisali ukvarjanju s športom.
Kot ugotavlja ŗaziskava, športniki na splošno manj poznajo droge in jih v manjši meri uživajo. Tisti, ki so že poskusili marihuano, so kot razlog navedli hujšanje, ugajanje prijateljem in težave v šoli, še zlasti pa željo po posebnem doživetju. Skoraj pol vprašanih podnevi nikoli ne zahaja v lokale. Skoraj tri četrtine vprašanih (prevladujejo srednješolci, seveda) nima določene ure, kdaj se morajo zvečer vrniti domov. Večini vprašanih ni pomembno, če na zabavi uživa drogo, to je pomembneje za tiste z nižjim učnim uspehom in tiste iz mesta. Več kot 60 odstotkov anketiranih se boji posledic uživanja drog.
Projektno nalogo bi morale financirati tri obalne občine, vendar sta na koncu denar prispevali le piranska in izolska, saj se je koprski župan Boris Popovič (po navedbah ZRS) premislil. Junija lani je namreč na skupnem sestanku županov privolil v to, da bo občina prispeval delež za raziskavo, potem pa je ugotovil, da v koprskem proračunu nimajo dovolj denarja. Ko smo mu povedali, da še niso plačali deleža za raziskavo, je za Delo izjavil: »Naj jutri prinesejo račun ali pogodbo in bomo plačali!«


2. Članki, ki poročajo o zasegih policije. Tudi tovrstnih člankov je veliko. Nekateri so kratki in preprosti. Povejo nam, da so policisti določeni osebi na določenem kraju zaplenili določeno količino mamila. Tu gre predvsem za manjše zasege, vpleteni ljudje so večinoma mlajši.
Primer:
Danes zabeleženo
Sob 27.11.2004, Slovenske novice
Postojna – Policisti so pri 24-letnem Postojnčanu našli in zasegli manjšo količino heroina. Pri 19-letnem Kranjčanu pa so našli in zasegli nekaj marihuane. Oba čaka sodnik.


Nekateri članki pa so tudi daljši in se problema nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili lotevajo bolj podrobno. Pogosto omenjajo balkansko tihotapsko pot. Taki članki so največkrat plod večjega zasega mamil. Obravnavi ljudje so tu predvsem starejši.
Primer:
Na kranjskem trgu mamil je zavladala zmeda
Policisti so kazensko ovadili 18 ljudi – Zasegli 134 kilogramov marihuane, 100 gramov heroina, 200 gramov kokaina in 30 tablet ekstazija, puški, pištolo ...
ŽABKAR Špela, Sob 30.10.2004, Delo
Kranj – Poročali smo že, da je kranjska policijska uprava ta teden končala preiskavo, uperjeno proti preprodajalcem drog. Na včerajšnji tiskovni konferenci sta Vojko Mulec, vodja sektorja uniformirane policije, in Simon Velički, vodja sektorja kriminalistične policije, povedala nekaj podrobnosti o skoraj leto dni trajajoči preiskavi. Kot je povedal Simon Velički, so kriminalisti kranjske policijske uprave kazensko ovadili 18 ljudi, starih od 18 do 39 let: največ, 13, jih je z območja Kranja, dva sta iz Maribora, po eden iz Celja in Ljubljane, med ovadenimi pa je tudi državljan Avstrije. Storili naj bi najmanj 48 kaznivih dejanj, osumljencem pa grozi do petnajst let zapora.
Velički je dejal, da so enajstim osumljencem odvzeli prostost, medtem ko dva še iščejo. »Pričakujemo, da jima bomo kmalu odvzeli prostost,« je bil včeraj optimističen Simon Velički. V akciji so ujeli tudi tri glavne akterje kriminalne združbe. Velički je povedal, da je bila trojica že obsojena za najhujša kazniva dejanja. »Danes je v Kranju velika zmeda, ker je ta skupina oskrbovala večino narkomanov v gorenjski prestolnici,« je dejal vodja kranjske kriminalistične policije in napovedal: »Takšno razkritje je velik zalogaj, vendar gremo naprej.«
Kriminalna združba, so ugotovili kranjski kriminalisti, je s kokainom, heroinom, marihuano in ekstazijem zalagala trg v Kranju in drugih slovenskih krajih, droga pa je potovala tudi v Avstrijo. »Z drogami so oskrbovali tudi enega od zaporov v Sloveniji,« je povedal Simon Velički, ki pa imena zapora ni hotel razkriti. Mamila so v zapor dostavljali tako, da so jih s sosednje stavbe spuščali navezana na plastično vrvico, poleg mamil pa so na takšen način potovali v zapor tudi drugi predmeti, na primer mobilni telefoni.
Sicer pa je sklepna akcija ta teden potekala na območju kranjske, ljubljanske, celjske in mariborske policijske uprave. V sredo zjutraj so kriminalisti omenjenih policijskih uprav, pripadniki posebne policijske enote PU Kranj ter policisti specialne enote GPU opravili 14 hišnih preiskav, je povedal Simon Velički. Vodja sektorja kranjske uniformirane policije Vojko Mulec pa je dodal, da so ob tem trije osumljenci napadli policiste specialne enote, vendar so jih »dokaj hitro prijeli«.
V preiskavi so pripadniki kranjske policijske uprave zasegli 134 kilogramov marihuane, 100 gramov heroina, 200 gramov kokaina in 30 tablet ekstazija. Poleg tega so v hišnih preiskavah našli še dve puški, pištolo in naboje, 28 mobilnih telefonov, kot tudi denar, tri milijone tolarjev v različnih valutah, pridobljenih s preprodajo mamil.

3. Članki, ki vsebujejo besedo marihuana, vendar ne govorijo o tej problematiki. Tu se beseda marihuana pojavlja v življenjepisih različnih ljudi. Velikokrat ti članki govorijo o slavnih osebah. V mnogih izmed teh člankov, ki opisujejo življenja slavnih, se pojavlja marihuana poleg drugih drog, ki jih je ta človek konzumiral. To so ponavadi alkohol, kokain, heroin, lsd in amfetamini. Članki so različno dolgi. Beseda marihuana se pojavlja tudi v člankih, ki so po zvrsti potopisi, recenzije prireditev, črna kronika in drugo. V teh člankih se odnos do marihuane najbolj razlikuje. Beremo lahko članke, ki so popolnoma nastrojeni proti marihuani, pa tudi take, ki so bolj lahkotni, bolj neopredeljeni. Člankov, ki bi podpirali ali celo promovirali uporabo marihuane, ni bilo (oziroma jih nisem zasledil).
Primer:
Učiteljica verouka zlorabljala učence
Poljubila in slekla 15-letnega učenca, z drugimi pa praznovala ob drogah
Da. P, Čet 09.12.2004, 13:06
Med učence je delila kokain
Marbach - Okrožno sodišče v nemškem Marbachu je učiteljico, ki je spolno zlorabljala učence in med njimi delila droge, obsodilo na dve leti pogojne kazni. Sodnik Klaus Randoll je ob izreku sodbe dejal, da je 31-letnica močno zlorabila zaupanje sodelavcev na šoli. Prestopniška učiteljica je na sodišču priznala, da je med učence večkrat razdelila kokain, marihuano in hašiš. “Zelo mi je žal - nikomur nisem želela škoditi.” .
Pred začetkom pouka vzela kokain
Sledeč obsodbi, je učiteljica kemije, matematike, glasbe in verouka od lanskega decembra do februarja letošnjega leta z učenci večkrat prirejala zabave. Skupaj s štirimi učenci je uživala hašiš in marihuano, priznala pa je tudi, da je pred začetkom pouka včasih med učence razdelila kokain.
Učence je tudi spolno zlorabljala
Pravtako so učiteljico obsodili zaradi spolnega zlorabljanja svojih varovancev. Marca je namreč v svoje stanovanje povabila 15-letnega učenca in ga z njegovim dovoljenjem poljubila in slekla do spodnjic.
Poleg tega, da so prestopnico obsodili na dve leti pogojne kazni, mora začeti obiskovati psihoterapijo in opraviti 150 ur dobrih del.


4. Šale. Zasledil sem dve šali na temo marihuane.
Primera:
Šala velika
Pet 31.12.2004

»Halo, halo, je tam policijska postaja?!«
»Ja, povejte!«
»Ne bom se predstavil, kličem pa zaradi Pepija iz Dolenjske vasi. V drvarnici, v metrskih polenih skriva marihuano. Veliko marihuane.«
Naslednji dan policaji pridrvijo s tremi džipi, vdrejo v Pepijevo drvarnico, vsi imajo motorke in sekire, na drobno razžagajo in razsekajo vsak panj ali kar mu je vsaj malo podobno. O marihuani pa nič. Niti drobtinice.
Pri Pepiju naslednji dan pozvoni telefon.
»Halo, Pepi, tukaj Tonko, je bila včeraj pri tebi policija?«
»Ja, cela truma, so se odpeljali besni kot risi.«
»Pa so ti razsekali drva?«
»To pa so, vse so razsekali.«
»Super, vse najboljše za rojstni dan ti želim.«

Kolofoktar
Tor 20.04.2004
Na policijski postaji poveljnik mlajšim kolegom pojasnjuje, kako se pripravi droga:
»Stresejo tobak iz cigarete, dodajo marihuano, vrnejo tobak, odstranijo filter, naredijo novega iz kartona in nato zavijejo vrhnji konec.«
»Kaj se pa potem zgodi,« so v napetosti mladi škifi.
Poveljniku se užalostijo oči:
»Ne vem, že trideset let sem pri policiji in še vedno nisem pogruntal, kako si to reč zapikajo v žile.«

5. Drugo. Sem sem uvrstil članke, ki ne sodijo v zgornje kategorije. Te govorijo o marihuani sami, o možnostih uprabe marihuane v medicinske namene, o politiki držav do marihuane in drugo.
Primer:
Morda niste vedeli
Pet 21.05.2004
DROGIRANI PAJKI
Uživanje ekstazija in marihuane dolgoročno povzroča težave s spominom, pravi nedavna britanska raziskava. To ne velja le za ljudi, ampak tudi za pajke, kot so odkrili raziskovalci pri Nasi. Dajali so jim različne droge, da bi ugotovili, kako vplivajo na njihovo sposobnost tkanja mrež. Nastale so umetnine, ki pa nimajo veliko skupnega z mrežami, kakršne pletejo, da bi se vanje ujele muhe. Pod vplivom ekstazija so pajki divje in neugnano pletli mreže, a v pretirani vnemi so v njih nastale velike luknje, omamljeni z LSD so delali enakomerne, a nepopolne mreže, pri marihuani pa jim je čez nekaj časa zmanjkalo volje do dela. Pod vplivom uspavalnih tablet se jim sploh ni ljubilo začeti plesti. Najpogostejša droga, kofein, je imela najbolj čuden vpliv: pajki so pletli mreže brez pravega načrta in nastale so zelo neurejene umetnine. (L. B.)


Analiza statističnih podatkov
Pri zbiranju statističnih podatkov je bila seminarska naloga pod vprašajem.
Osebno sem kontaktiral Urad za droge in Inštitut RS za varovanje zdravja in v obeh ustanovah so mi potrdili, da take raziskave še vedno niso izdelane.
Kdo bi si mislil, da v Sloveniji s strani državnih ustanov ni bila opravljena niti ena sama raziskava, ki bi pokazala delež zlorabe marihuane glede na starost uživalcev ali vsaj delež zlorabe po starostnih skupinah.
Menil sem, da bi se dalo problem rešiti tako, da bi našel poročilo o deležu zlorabe marihuane glede na starost uživalcev kake druge, s Slovenijo primerljive evropske države. Vendar tudi take raziskave praktično ne obstajajo. Raziskave državnih ustanov zajemajo zgolj populacijo najstnikov in potem rezultate posplošijo na celotno populacijo.
Naj citiram del intervjuja z Petrom Cohom, veteranom v svetu znanstvenega proučevanja problematike drog in raziskovalecem pri Cedro, ki pravi:
"Prve ocene o številu uživalcev so prišle iz inštituta NIAD( Nizozemski inštitut za alkohol in droge ). Za svoje raziskave so uporabili šolske ankete, v starostnem razredu 12 - 18 let. Na podlagi teh podatkov so nato ocenili, kakšen bi bil procent uporabnikov celotne nizozemske populacije - zelo nerealni podatki, številke iz pravljic."
Cohen odločno protestira proti takšnim zaključkom.
"Nikogar ne briga realnost. Statistika mora biti. Vseeno je, če je število točno ali ne, do njega je bilo treba na nek način priti. Tako je bilo narejenih nekaj ocen, kasneje še v izvedbi inštituta Trimbos, na podlagi njihovih šolskih raziskav. Te ocene pa so seveda smešne, saj vsebujejo starostno skupino 12 - 18 let. In če veš, da je povprečna starost začetnika rednega uživalca marihuane na Nizozemskem 19 let, si lahko predstavljaš, kako nenatančni so rezultati teh raziskav. Leta 1997 smo lahko prvič izvedli nacionalne meritve, ko smo končno dobili finančno podporo s strani države."
Cohen in njegovi soraziskovalci so za to raziskavo vzeli vzorec 22.000 oseb iz celotne populacije Nizozemske, starejše od 12 let. Takrat se je izkazalo, kako napačne so bile ocene pred letom 1997.
Cohen: " Klub temu, da smo vedeli, da so bile prejšnje ocene napačne, smo bili presenečeni, da gre za tako velike razlike. Rezultat prve nizozemske nacionalne raziskave je bil 323.000 (rednih uživalcev marihuane-op:PC) To je zaupanja vreden podatek, ker je bil vzorec prebivalstva izjemno širok in je zajemal različne skupine ljudi. "
Po istem receptu je Cedro leta 2001 ponovil raziskavo na državnem nivoju.
"To so rezultati prejšnjega meseca. Zadnja mesečna poraba marihuane se je iz 2,5 % povečala na 3 %, v obdobju štirih let. To pomeni, da je šlo letno le za rahlo rast. Celotna ocena je tako 408.000."
Nekaj podatkov o deležu zlorabe marihuane glede na starost uživalcev sem vendarle našel na internetu, vendar se pri objavah, najdenih na interneu vedno pojavi vprašanje verodostojnosti podatkov.
Kot sem že navedel, raziskav za evropski prostor skorajda ni, našel sem le raziskavo, ki kaže razvoj porabe marihuane v Amsterdamu in so anketirani razvrščeni po starostnih skupinah. Vendar kjub tem, da Amsterdam je evropsko mesto, teh podatkov nikakor ne moremo primerjati s Slovenijo. Na Nizozemskem je marihuana uradno dekriminalizirana, neuradno pa legalna že dvajset let in v tem času se je že razvila določena kultura uživanja marihuane. Tega nikakor ne moremo trditi za Slovenijo. Z bolj poglobljenimi analizami uporabnikov marihuane pa se ukvarjajo v ZDA, saj je bilo na internetu na to temo moč najti nekaj podatkov.


Tabela 1. Razvoj porabe marihuane v Amsterdamu, 1987 - 1994 (procenti) po letih. All 1990 and 1994 data are corrected for the age, gender and ethnic composition of 1987.
Lifetime Last 12 months Last 30 days N
Age 1987 1990 1994 1987 1990 1994 1987 1990 1994 1987 1990 1994

12-15 4.7 2.9 5.8 2.9 2.9 5.8 0.6 1.7 2.3 172 175 86
16-19 25.5 21.7 28.7 17.8 16.7 19.4 11.6 10.3 10.9 259 263 129
20-24 38.2 36.3 * 50.0 º 23.4 20.6 26.8 13.1 11.4 14.0 458 465 228
25-29 41.9 42.8 44.1 17.8 19.2 16.9 11.1 12.0 11.4 585 594 290
30-34 46.5 44.4 42.3 13.1 14.9 15.9 8.8 9.3 12.3 443 450 220
35-39 36.2 42.8 45.3 º 12.4 13.4 13.5 6.2 9.6 7.8 387 395 192
40-49 19.1 * 26.7 * 36.1 º 5.7 7.2 8.8 3.3 3.9 5.6 576 584 285
50 + 3.0 3.7 * 6.9 º 0.4 0.9 0.3 0.2 0.6 - 1489 1515 737

Total 22.8 24.0 * 28.5 º 9.3 9.8 10.5 5.5 6.0 6.4 4369 4440 2166

Sign. test: Chi square
* p<.05 1987-1990, 1990-1994
&#186; p<.05 1987-1994
Source: Sandwijk et al. (1995)




Tabela 2. poraba marihuana v prejšnjem mesecu, po letih vprašanih: 1979 do 2001
Procent poročane uporabe
Leto 12-17 18-25 26-34 35 in starejši
1979 14.2% 35.6% 19.7% 2.9%
1982 9.9 27.2 19.0 3.9
1985 10.2 21.7 19.0 2.6
1988 5.4 15.3 12.3 1.8
1990 4.4 12.7 9.5 2.4
1991 3.6 12.9 7.7 2.6
1992 3.4 10.9 9.3 2.0
1993 4.0 11.1 7.5 2.4
1994 6.0 12.1 6.9 2.3
1995 8.2 12.0 6.7 1.8
1996 7.1 13.2 6.3 2.0
1997 9.4 12.8 6.0 2.6
1998 8.3 13.8 5.5 2.5
DATA BREAK
1999 7.2 14.2 5.4 2.2
2000 7.2 13.6 5.9 2.3
2001 8.0 16.0 6.8 2.4
Tabela 2 je rezultat raziskave narejene za ZDA. Raziskavo je naročila The White House Office of National Drug Control Policy (ONDCP).












ESPAD

IVZ (Inštitut RS za varovanje zdravja) izdaja vsako leto nacionalno poročilo o problematiki drog v Sloveniji. V okviru tega poročila je precej podrobno predstavljena raziskava ESPAD (European School Project on Alcohol and Drugs), ki zajema zgolj populacijo staro med 15 in 16 let. Povzetek raziskave iz revije Maturant&ka:

Z raziskavo ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolajočo mladino) spremljamo med drugim tudi razširjenost uporabe marihuane v reprezentativnem vzorcu slovenskih šolajočih 15- do 16-letnikov in sicer:
- pogostost uporabe marihuane v vsem življenju, zadnjem letu in zadnjem mesecu pred anketo (tako dobimo tudi podatke o tem, koliko anketiranih že ima izkušnjo z marihuano in koliko anketiranih redno uporablja marihuano); - starost, ko so prvič uporabili marihuano. Raziskavo izvajamo v štiriletnih intervalih, zato imamo vpogled v spremembe razširjenosti uporabe drog v času.

V obdobju 1995 – 2003 se je značilno povečala razširjenost uporabe marihuane in sicer se je povečal tako odstotek mladih, ki so prestopili mejo med nerabo in rabo, kot tudi odstotek rednih uporabnikov marihuane. V obdobju 1995 – 2003 so se iniciacije na področju rabe marihuane v skupini šolajočih 15- do 16-letnikov več kot podvojile in sicer je leta 2003 28% anketiranih dijakov/dijakinj prvih letnikov srednjih šol, ki so bili rojeni leta 1987, odgovorilo, da so že uporabljali marihuano. Leta 1995 je tako odgovorilo 13% anketiranih dijakov/dijakinj, rojenih leta 1979. Razlike v pogostosti uporabe marihuane v vsem življenju med odgovori fantov in deklet leta 2003 niso bile statistično značilne. Marihuano je leta 2003 redno uporabljalo 6% anketiranih, leta 1995 pa 1%.
Leta 2003 je v mesecu pred anketo marihuano uporabilo 14% anketiranih, leta 1995 pa 6%. 6- do 9-krat ali bolj pogosto v preteklih 30 dneh pred anketo je leta 2003 uporabilo marihuano 5% anketiranih, leta 1995 pa 1%. Med tistimi anketiranci, ki so nam leta 2003 zaupali, da so že imeli izkušnje s prepovedanimi drogami, jih je 90% odgovorilo, da je bila prva droga marihuana. Dobili so jo od prijateljev oziroma v skupini vrstnikov. Leta 2003 je 2,4% anketiranih 15- do 16-letnikov izjavilo, da so prvič uporabili marihuano, ko so bili stari 12 let ali manj. 5% jih je prvič uporabilo to drogo pri 13 letih, 9% pri 14 letih in 11% pri 15 letih (ne pozabimo: 72% 15- do 16-letnikov marihuane ni uporabilo).

Uporaba marihuane je statistično značilno povezana z odsotnostjo s strani mladostnikov zaznanega nadzora staršev. Bolj pogosto jo namreč uporabljajo tisti mladostniki, ki svoje starše ocenjujejo, da ne vedo, kje njihovi otroci preživljajo sobotne večere. Bolj pogosto jo tudi uporabljajo tisti anketiranci, katerih starejši sorojenci uporabljajo marihuano. Marihuano statistično značilno bolj pogosto uporabljajo tisti mladostniki, ki pogosto »špricajo« pouk.

Več kot polovica anketirancev je leta 2003 izjavila, da bi si, če bi želeli, zlahka nabavili marihuano. Polovica anketiranih je menila, da en ali dva poskusa kajenja marihuane ali hašiša ne predstavljata tveganja za zdravje. Za dobro tretjino tudi občasna uporaba marihuane ne pomeni tveganja za zdravje. Za desetino anketiranih tudi redna uporaba marihuane oziroma hašiša ne ogroža zdravja tistega, ki to počne
.
Delež mladostnikov, ki so v Sloveniji že uporabljali posamezno drogo v letih 1999 in 2003 (Vir: študija Espad 1999 in 2003)
Mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih., svetovalka

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa


Zakaj je pomanjkanje razisav o zlorabi marihuane glede na starost uživalcev slabo?
Zelo slabo je, da v Slovenij nimamo osnovnih raziskav o zlorabi marihuane, ki bi zajele celotno populacijo. Tako niti ne vemo, če so naša prizadevanja pri primarni, sekundarni preventivi in kurativi učinkovita ali ne. Ne moremo preverjati, ali se je delež (tudi starejših) uporabnikov znižal ali ne.
Splošno priznano je mnenje, da je marihuana pogosto prva prepovedana droga, ki jo zlorabljajo kasnejši odvisniki od heroina in da je najnevarnejša posledica uživanja te mehke droge prav to, da vodi k kasnejšemu uživanju trdih drog. (Vemo, da je povprečna starost slovenskega odvisnika od heroina prek 30 let. Najstarejši prijavljeni odvisnik od heroina je bil star 54 let.) Za prehod iz mehkih drog na heroin se uživalci najpogosteje odločajo nekje med 20 in 30 letom, s to najbolj rizično starostno skupino pa se v raziskavah praktično nihče ne ukvarja.
S ciljno skupino odraslih se ukvarja zgolj 8% organizacij, ki nudijo vse oblike pomoči (na primer: primarna preventiva, socialna reintegracija/ rehabilitacija, medicinska pomoč, itd). S ciljno skupino otrok pa se ukvarja kar 53.6% tovrstnih organizacij. Kurativno pomoč uporabnikom drog nudi 58.9% organizacij, vendar je po večini takrat že prepozno. Bolje bi bilo, če bi se več energije vložilo v delo z uživalci, starejšimi od 20 let.

Kaj so razlogi za neraziskovanje starejših starostnih skupin?
Za razliko od vključevanja starejših starostnih skupin (študentov, zaposlenih, brezposelnih, ...) je zagotovo lažje izvesti raziskavo v okviru srednješolskega izobraževanja, kjer so dijaki lahko dostopni.
Možen razlog je tudi v tem, da se preventivna prizadevanja države usmerjajo na mlade z namenom, da sploh ne bi začeli eksperimentirati z drogami. Vendar pa je vzgojni vpliv staršev, ki pred svojim najstniškim otrokom uživajo marihuano, zagotovo večji kot preventivna predavanja, delavnice, medijska sporočila.
Takšne raziskave so dragi projekti, ki so v celoti odvisni od finančne podpore države, ki očitno še vedno ne kaže zanimanja za vpogled v realnejšo situacijo na področju uživanja marihuane v vseh starostnih skupinah. To pa ni le problem Slovenije, ampak tudi drugih evropskih držav, nad čemer sem bil zelo presenečen.

Kakšen vpliv na medijsko podobo ima zanemarjanje raziskovanja problematike uživanja marihuane med starejšimi?

Odsotnost raziskav na področju problematike marihuane med starejšimi se zelo odraža v medijski podobi uživalca marihuane. Tematika drog je vedno vroča tema, ki se je novinarji radi lotijo. Vendar na razpolago ni podatkov za vse starostne skupine in novinarjem so tako predstavljene le raziskave, ki vključujejo zgolj populacijo petnajst in šestnajst letnikov, ki pa jih pogosto posplošujejo.
Kje naj dobijo ustrezne podatke? Na voljo so jim le podatki iz raziskave ESPAD, podatki o registriranih odvisnikih, med katerimi so večinoma odvisniki od heroina in podatki o količinah zaseženih drog, ki jih novinarji dobijo od policije.
Daleč največ člankov, ki opisujejo problematiko drog pa govori o mladih. Za podlago večine izmed teh člankov služi prav raziskava ESPAD. Tako novinarji s poplavo člankov o problematiki drog med mladimi in niti enim samim člankom, ki bi se ukvarjal s problematiko zlorabe marihuane pri starejših, (ne)hote mlade stigmatizirajo s problemom zlorabe marihuane. Lahko rečemo, da krivda za stigmatizacijo mladih verjetno ni na strani novinarjev, temveč državnih raziskovalnih ustanov. Saj novinarji pišejo tisto, kar lahko potrdijo z izsledki raziskav. Ne morejo na primer pisati o problematiki zlorabe marihuane pri moških v krizi srednjih let, če nimajo podatka, kakšen procent moških v tej starosti zlorablja ali začne zlorabljati marihuano. Da je stigmatizacija s strani novinarjev verjetno nenamerna, potrjujejo tudi članki, ki marihuano zgolj omenijo, saj je starost ljudi, o katerih pišejo članki, zelo različna in tako ne morejo delovati stigmativno na nobeno starostno skupino.


Zaključek
Pred začetkom proučevanja začrtane problematike nisem niti pomislil, da bi naša država ne imela podatkov, koliko ljudi kadi marihuano in kakšna je starostna struktura uživalcev.
Prepričan sem, da bi bila raziskava, ki bi bila reprezentativna za vso populacijo, zelo koristna in potrebna. Na podlagi takšnih raziskav bi lahko začrtali učinkovitejšo strategijo boja proti drogam in pri naslednjih raziskovanjih tudi preverjali, če je ta strategija pravilna.
Menim, da sem izhodiščno tezo naloge dokazal, predvsem pa ob tem odkril nedopustno pomanjkljivost raziskav.
Članki v Delu, ki ima naklado 87.000 izvodov definitivno pustijo svoj pečat na medijski pobodi. Ta pa je zaradi nesorazmerne količine člankov, ki govorijo o mladih uživalcih in praktično nobenega članka, ki bi se resneje ukvarjal s problematiko marihuane med starejšimi, zavajajoča.
Ker medijska podoba odločilno vpliva na oblikovanje, če že ne diktira javnega mnenja, smo mladi neupravičeno stigmatizirani kot skoraj izključni uživalci marihuane.



Viri
• IVZ (Inštitut za varovanje zdravja)
• Urad za droge Republike slovenije
• IVZ, report on the drug situation 2004 of the Republic of Slovenia, 2004, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
• Arhiv časopisne hiše Delo
• Internet:
http://www.whitehousedrugpolicy.gov/publications/factsht/druguse/
http://www.cedro-uva.org/lib/cohen.cannabis.html

[Tic]

bravo! clap clap

[messino]

ma sei fuori di testa