NOVICE iz sveta konoplje

[setheh]

Mož, ki je čebele naučil, da iz konoplje izdelujejo med
datum: 3. 3. 2016

Francoz po imenu Nicholas "Trainer-bees" je med čebelarji in navdušenci nad konopljo postal legenda. Trdi namreč, da je svoje čebeli naučil izdelovati med iz konoplje — nekaj, kar nekateri že dolgo časa govorijo, vendar doslej še nikomur ni uspelo. Nicholas je čebelar obenem pa odprto podpira legalizacijo marihuane. Zadnjih nekaj let se je trudil ugotoviti kako združiti svoji dve ljubezni: konopljo in čebele. Navsezadnje mu je uspelo naučiti čebele, da nabirajo smolo iz konopljinih cvetov in iz nje izdelujejo med. "Moje čebele sem naučil več stvari," pravi Nicholas. "Na primer, da iz sadja namesto iz cvetov zbirajo sladkorje. Tako sem dobil idejo, da bi tudi smolo lahko nabirale." Z njegovo metodo je ustvaril prvi med na svetu narejen izključno iz konoplje.



Ker je njegov med novost, ga še nihče ni uspel testirati in ugotoviti koliko konopljinih učinkovin se dejansko nahaja v medu. Nicholas kljub temu zatrjuje, da konopljin med združuje zdravilne koristi medu in konoplje. Ideja za ta podvig se mu je porodila, ker tudi sam uporablja konopljo za lajšanje nekaterih zdravstvenih težav. Ker je vedel, da je tudi med izjemno naravno zdravilo, je ugotovil, da bi bilo dobro ti dve stvari združiti v eno. Preden mu je uspelo so nekateri mu ljudje celo govorili, da je konoplja škodljiva za čebele, vendar sam ni bil enakega mnenja. Kljub temu je moral počakati dve leti, da si je nabral dovolj izkušenj in pokazati, da konoplja nima nikakršnih škodljivih učinkov na čebele. "Čebele, ki se pasejo na konoplji in izdelujejo iz nje med niso podvržene njenim vplivom, ker nimajo endokanabinoidnega sistema," razlaga. Če se bo konopljin med izkazal za vse, kar obljublja, bo to prvi povsem naraven jedilni izdelek iz konoplje in ker Nicholas poroča, da čebele niso izbirčne glede sort konoplje, se ob tem ponujajo neomejene možnosti za različne vrste tega medu.

Komentiraj novico

[setheh]

Zdravilo, ne samo droga
datum: 26. 5. 2016

Konoplja, potentna zdravilna rastlina, ki pa še vedno ni dostopna vsem bolnikom, ki bi jo potrebovali

Zgodovina nas uči, da se je oblast vedno bala uporabe novih, neznanih, predvsem psihoaktivnih rastlin med prebivalstvom. Različne rastline in snovi so bile v zgodovini prepoznane kot bolj škodljive, zato tudi prepovedane, vendar ponovno dovoljene, ko so postale družbeno bolj sprejete in manj škodljive.

Turške in ruske oblasti so na začetku 17. stoletja najprej celo s smrtjo kaznovale uporabo tobaka. Francoski parlament je v sredini 18. stoletja prepovedal gojenje krompirja. ZDA, Finska, Islandija in večina držav, ki so poskušale s prohibicijo preprečiti alkoholizem, so od tega kmalu odstopile. Danes v državah, kot so Indonezija, Filipini, Malezija in Združeni arabski emirati, zelo strogo kaznujejo posedovanje že najmanjših količin konoplje (Cannabis sativa L.). Za posedovanje večjih količin se izvaja smrtna kazen. Tudi slovenski Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami razvršča konopljo med »rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini«.

Vendar takšno razvrščanje, ki izhaja iz mednarodnih konvencij na področju drog, ne temelji na znanstvenih dognanjih, ampak na strahu pred halucinogeno naravo nekaterih sort konoplje, ki so ga po svetu razširili politiki in mediji.

Kdo služi s prohibicijo

Zato je bila ta zdravilna rastlina v prejšnjem stoletju prepoznana kot nevarna droga, ki potrebuje nadzor. Globalno so jo bolj ali manj povsod prepovedali z enotno konvencijo o mamilih leta 1961. Večina informacij o nevarnostih in koristih konoplje se tako nahaja v sivi coni, kjer je večino podatkov, ki bi jih potrebovali za racionalno odločanje, težko preveriti. Prohibicija konoplje in drugih drog je ustvarila trg, ki ga poganjajo izključno ekonomski in politični razlogi in ki privlači ljudi, ki imajo radi denar, moč in nadzor nad drugimi ljudmi. Skoraj nihče od njih pa ne upošteva interesa in pravic uporabnikov konoplje, niti potreb bolnikov po zdravljenju s konopljo. Prohibicija zato služi predvsem organiziranemu kriminalu za kovanje dobičkov in politikom, ki s prepovedjo upravičujejo nadzor in poseganje v individualne pravice. Koristi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami posledično občutita predvsem birokracija in mafija. Neželene učinke občutimo vsi, tudi zaradi dragega represivnega aparata, nepobranih davkov črnega trga in pomanjkljive informiranosti o koristih in tveganjih rabe konoplje. To pojasnjuje (pre)počasno državno urejanje dostopa do zdravil iz konoplje.

Manj nevarna droga

Konoplja je po vseh običajnih merilih objektivnosti manj nevarna droga, katere nevarnosti so bile v preteklosti precenjene. Znanstveniki so izračunali, da je tveganje za smrtni izid pri akutni izpostavljenosti konoplji več kot 100-krat manjše kot pri alkoholu in 10-krat manjše kot pri tobaku. Uporaba konoplje ni popolnoma nenevarna, vendar je malo verjetno, da bi povzročila večjo škodo odraslemu posamezniku in družbi. Zagovorniki prohibicije pogosto pretiravajo glede njene škodljivosti. Pridobljene informacije o »rekreacijskih« uporabnikih, ki pogosto jemljejo prevelike odmerke, se posplošuje na bolnike, ki naj bi konopljo jemali v skladu z zdravniškimi in farmacevtskimi navodili, in obratno.

Vplivna državna uradnica je ob uspehih nevrologov na ljubljanski Pediatrični kliniki pri zdravljenju otroške epilepsije z zdravili iz konoplje izrazila zaskrbljenost, da bodo uspehi izzveneli kot promocija konoplje. Širjenje strahu, zaradi neločevanja vplivov same konoplje na zdravje ter neželenih vplivov politike, je prav tako škodljivo.

Zato so med različnimi državami velike razlike v tem, kako stroge so pri uveljavljanju prohibicije, državnega paternalizma in kaznovanja. Težava ni pomanjkanje informacij, temveč širjenje pristranskih in zavajajočih informacij, ki se lahko odražajo v ostrini kazni za posedovanje konoplje. Pogosto je zagovarjanje zdravilnosti konoplje dojeto kot promocija drogiranja. Vendar niti dolgoletne posledice permisivnosti nizozemske politike do konoplje ali aktualne legalizacije v nekaterih ameriških državah niso bile strahovite in se niso pokazale v neobvladljivi stopnji rabe drog med mladimi. Raziskovalci govorijo o konfliktu med znanstvenimi izsledki in politično ideologijo.

Razvrščanje konoplje pa povsod postaja žarišče napetosti znotraj sistemov nadzora nad prepovedanimi drogami. Nekompetentnost nekaterih odločevalcev na ministrstvu za zdravje ter strah pred zlorabo »rekreacijske« konoplje sta glavna vzroka, zakaj ta potentna zdravilna rastlina še vedno ni dostopna vsem bolnikom, ki bi jo potrebovali.

Dostopnost zdravil iz konoplje

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je konopljo vsaj enkrat v življenju uporabilo 15,8 odstotka prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let. Iz zdravstvenih razlogov naj bi jo potrebovalo 10 do 20 tisoč bolnikov, ki so zaradi prohibicije lahka tarča preprodajalcev in organov pregona. Razvrstitev konoplje v zelo nevarno skupino rastlin in snovi brez zdravilne vrednosti vpliva na dostop zdravil iz konoplje.

Nasprotniki predlogov, da bi bila konoplja dovoljena kot zdravilo, trdijo, da so na trgu dosegljiva varnejša in bolj učinkovita zdravila vključno s sintetičnim delta-9-THC. Obratno pa bolniki opozarjajo na stranske učinke sintetičnih kanabinoidnih zdravil in dajejo prednost rastlini. Pozabljamo tudi, da si nekateri ljudje s konopljo pomagajo, medtem ko čakajo na vse težje dosegljive zdravstvene storitve.

Malokje najdemo tolikšne razlike pri ocenjevanju nevarnosti in uporabnosti kake snovi, kot to velja za konopljo. Zaradi zapletenih povezav z družbenimi vrednotami in politiko je njeno vrednotenje obremenjeno s predsodki. Njihov vpliv se pokaže že pri zbiranju dejstev, ne le pri končni razlagi zbranih ugotovitev. Ne glede na to je konoplja že tisočletja ena od priznanih zdravilnih rastlin. Veliko ljudi navaja, da jim občasna uporaba konoplje pomaga vzdrževati zdravje in počutje, zmanjševati stres, bolje spati in izboljševati apetit. Konoplja deluje na endokanabinoidni sistem, ki je vpleten v številne fiziološke in patofiziološke procese, posebno glede bolečine, slabosti, vnetnih procesov, motorike, endokrinega sistema, hranjenja, bruhanja, temperature, srčnega utripa, očesnega tlaka, imunskega sistema, budnosti in spanja, kognicije, spomina, stresa, čustev. Zato je konoplja lahko učinkovita pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov različnih bolezni. Prinese tudi užitek, sprostitev, poživitev ter opoj, omamo ali celo mistično doživljanje. Vendar se prav prepričanje, da je užitek potencialno nevarna zadeva, ki ga je treba omejevati, kaže v ambivalenci in zadržanosti oblasti in dela stroke glede dostopnosti zdravil iz konoplje.

Koliko, kdaj in kdo

Raziskave potrjujejo, da ima konoplja pozitivne učinke pri slabosti in bruhanju po kemoterapiji, pri nespečnosti, lajšanju nekaterih bolečin, zmanjševanju prevelikega očesnega pritiska, blaženju mišičnih krčev in krčevitosti. Pomaga tudi pri malignih tumorjih, parkinsonovi in chronovi bolezni ter težkih kožnih boleznih. V te in druge namene jo uporablja vse več ljudi, čeprav je prepovedana.

Vendar je globalna prohibicija v zadnjih 80 letih tudi zrahljala tradicionalne trdne okvire uporabe, tako da ni več jasno, koliko kakšne konoplje se sme zaužiti ter komu in kdaj je to dovoljeno. Zato je uporaba konoplje pogosto čezmerna in so pričakovanja zdravilnih učinkov pri nekaterih bolnikih nerealno velika. Stroka je dolžna bolnike in druge uporabnike konoplje na to opozarjati, spoštovati njihove pravice in jim nuditi ustrezne storitve. Priporočeno je, da se ji izogibajo mladi do 25. leta starosti ter ljudje s srčno-žilnimi in psihičnimi motnjami, nosečnice in aktivni udeleženci v prometu.

Zagovorništvo bolnikov, ki potrebujejo zdravila iz konoplje, narekuje zdravnikom, farmacevtom, državnim uradnikom, pravnikom, kriminalistom in drugim strokovnjakom, da se ustrezno izobrazijo ter zavzamejo za spremembe v razvrščanju in regulaciji konoplje. To bo omogočilo raziskovanje, razvoj in dostopnost zdravil ter ustrezno informiranje bolnikov. Pri tem zagovorništvo ne sme postati nadomestek za znanstveno utemeljeno odločanje.

––––––
— Dušan Nolimal
zdravnik, raziskovalec, specialist socialne medicine

Komentiraj novico

[setheh]

Konoplja - je res tako zdravilna?
datum: 12. 3. 2016

Pred meseci so na CNN predvajali dolgo reportažo dr. Sanjaya Gupte, ameriškega nevrokirurga, ki je spremenil svoje negativno mnenje o zdravilnih lastnostih kanabisa, ko je videl, kako je pomagal triletni deklici. Deklica je imela po tristo epileptičnih napadov na teden – kljub jemanju različnih zdravil. Z uživanjem kanabisa so se njeni možgani tako umirili, da je imela le še dva do tri napade na mesec. "Zmotno sem verjel DEA (angl. Drug Enforcement Agency), ki je kanabis uvrstil med najnevarnejše droge, ne da bi ponudil zanesljive znanstvene dokaze," se zdravnik opravičuje javnosti in upa, da bo njegov dokumentarec Trava (Weed) popravil škodo, ki je bila v zadnjih desetletjih storjena konoplji in njeni zdravilnosti.
Medicinska marihuana, ki je naravni izdelek, pridobljen iz rastline Cannabis sativa, je kot zdravilo v rabi že tisočletja. Izkazalo se je, da ne povzroča fizične odvisnosti in nima škodljivih posledic, tako kot številna druga pomirjevala. Med njenimi najučinkovitejšimi lastnostmi so antibiotično, protibolečinsko in protivnetno delovanje.

Zdravilne in psihoaktivne učinke konoplje povzroča družina kemičnih spojin, imenovana kanabinoidi, ki so prisotni le v rastlinah kanabisa. V medicinski konoplji je več kot štiristo kemičnih snovi in več kot šestdeset kanabinoidov, ki delujejo prek posebnih kanabinoidnih receptorjev v našem telesu. Med snovmi, ki jih vsebuje medicinski kanabis, velja poudariti delta-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki ima analgetično in nevroprotektivno delovanje, kanabidiol (CBD), ki deluje nevroprotektivno, blaži krče, vnetja, kašelj, slabost in tesnobnost ter zavira rast nekaterih rakavih celic, kanabinol (CBN), metabolit THC, ki je blag agonist receptorjev, beta-kariofilen s protivnetnim delovanjem in kanabigerol (CBG) s protihipertenzivnim delovanjem.

Kanabinoid, ki se je v medicinskih krogih še posebno dobro izkazal, je kanabidiol ali CBD. Gre za spojino, ki ni psihoaktivna, po mnenju nekaterih pa sodi med ključna medicinska odkritja 21. stoletja.

Primer uporabe: ZDA
Pacienti lahko kanabis kupijo na recept v dispanzerjih v dvajsetih ameriških zveznih državah, medicinsko konopljo pa lahko tudi gojijo in pridelujejo doma. Gre za omejeno in natančno določeno uporabo, saj je predpisano, koliko rastlin lahko goji posameznik z zdravniškim potrdilom – od šest na Aljaski do petindvajset rastlin v Oregonu. Posebni dispanzerji ponujajo različne vrste kanabisa z različnimi lastnostmi, pa tudi številne živilske izdelke s kanabisom, namenjene bolnikom, ki jim bolj ustreza podaljšan učinek.

Kalifornija je bila prva država, v kateri je medicinski kanabis na voljo od leta 1996, predpisujejo pa ga za bolezni, kot so rak, anoreksija, AIDS, kronične bolečine, spastičnost, glavkom, artritis, migrena in druge, pri katerih prinese olajšanje. Zdravniki priporočajo kanabis za več kot sto indikacij, med katerimi so tudi nespečnost, PMS, posttravmatski stres, depresija in odvisnost. Vrednost lanske prodaje medicinske marihuane v Kaliforniji znaša dve milijardi dolarjev, prodaja zdravil na recept pa več kot dvesto milijard dolarjev na leto. Zadnje ankete kažejo, da kar 81 odstotkov Američanov meni, da bi morala biti raba medicinske konoplje ali kanabisa v zdravstvene zakonita po vsej državi.

Kaj pa drugje po svetu?
V Kanadi bolnikom s hudim artritisom, z epileptičnimi napadi in v terminalnih stadijih bolezni že od leta 1999 omogočajo uživanje kanabisa, če jim ta lajša znake bolezni, leta 2001 pa so zakonsko dovolili terapevtsko uporabo kanabisa bolnikom z resnimi obolenji. Štiri leta pozneje je bilo 821 pacientov in 363 zdravnikov, ki jim je bilo dovoljeno posedovanje kanabisa.

Na Nizozemskem, kjer imajo dolgo tradicijo – resda nezakonite – uporabe kanabisa, so leta 2003 uzakonili medicinski kanabis. Država omogoča prodajo in gojenje pod nadzorom posebnega vladnega urada za medicinsko konopljo, ki spada pod okrilje ministrstva za zdravje, blaginjo in šport. Država jamči, da bolniki dobijo kanabis, ki je standardiziran, varen, kakovosten in v skladu z evropsko smernico dobre kmetijske prakse. V lekarnah ga prodajajo/izdajajo na recept, na voljo pa so tri različice kanabisa z natančno določeno vsebnostjo kanabinoidov. Nizozemska vlada ne omejuje seznama diagnoz, za katere je dovoljeno predpisovanje kanabisa.

V Izraelu, kjer intenzivno raziskujejo kanabis, je ministrstvo za zdravje leta 2011 uzakonilo uporabo medicinske konoplje ter uredilo nadzor oskrbe s kanabisom za medicinske in raziskovalne namene. Tako je Izrael postal tretja država na svetu, takoj za Nizozemsko in Kanado, z nacionalno agencijo za medicinsko konopljo, ki skrbi za največje število pacientov na prebivalca na svetu. Trenutno kanabis uporabljajo zlasti pri bolnikih z malignimi tumorji, okuženih z virusom HIV, bolnikih s kronično bolečino, Crohnovo boleznijo, multiplo sklerozo, migreno, artritisom, epilepsijo in posttravmatskimi stresnimi motnjami.

Poleg Kolorada in Washingtona so kanabis za medicinske in nemedicinske namene uzakonili tudi v Urugvaju, kjer vlada nadzira njegovo prodajo in s tem ureja zdravstvena vprašanja, pa tudi boj proti kriminalu, povezanem z drogami. Uporabniki kanabisa smejo gojiti rastlino za nekomercialne namene, kmetom pa vlada podeljuje posebne licence. Načrt obsega register uporabnikov, davek in nadzor kakovosti, vse to pa usklajuje agencija, ki nadzira tobak, alkohol in farmacevtske izdelke.

Sintetični kanaboidi ali gojene rastline?
"Medicinska marihuana je v resnici manj škodljiva kot številna zdravila, ki jih zdravniki predpisujejo vsak dan," meni Elders Joycelyn, nekdanji kirurg in profesor javnega zdravstva na Univerzi v Arkansasu. Tudi zdravnik in eden od direktorjev Medicinskega centra na Univerzi v Washingtonu, Gregory T. Carter, meni, da ne obstaja nobeno zdravilo, ki bi imelo enake mehanizme delovanja kot kanabis. "Zdravilo na recept v kapsulah, ki je na voljo v ZDA, ima izrazito pomanjkljivost, saj vsebuje le sintetični delta-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki je le eden od številnih koristnih terapevtskih kanabinoidov v tej naravni rastlini."

V Sloveniji zdravila ni
Sintetični kanabinoidi so kot zdravila na recept na voljo v več državah: Marinol (dronabinol) v ZDA in Kanadi ter Nabilon v Kanadi, Mehiki, Veliki Britaniji in ZDA. Zdravilo Sativex z dobrodejnimi kanabinoidi, ki ga proizvaja podjetje GW Pharmaceuticals iz Velike Britanije, nekateri zdravnik in nevrologi že od leta 2005 predpisujejo za zdravljenje spastičnosti pri bolnikih z multiplo sklerozo, bolnikom s hudimi mišičnimi krči, ki so odporni na druge oblike zdravljenja, bolnikom z nevropatskimi bolečinami in rakavim bolnikom z bolečinami. Na voljo je v večini evropskih držav: v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, Nizozemski, Češki, Finski, Danski, Švedski, Belgiji, Islandiji, Irski, Luksemburgu, Norveški, Poljski in Slovaški, pa tudi v Izraelu, Kanadi, ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji. "Sativex v Sloveniji ni registriran, je zelo drag in le malo verjetno je, da bo v Sloveniji uvrščen na pozitivno listo. Mesečna terapija stane približno 700 evrov," je povedala doc. dr. Saša Šega, dr. med. vodja Centra za multiplo sklerozo iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana .

Kot dodatna terapija
Doc. dr. Saša Šega sicer zagovarja uporabo kanabisa v medicinske namene. "Študije so pokazale, da konoplja lajša kar nekaj simptomov. Kanabis omili slabost in bruhanje pri bolnikih na kemoterapiji, izboljšuje ték anoreksičnih bolnikov s HIV, zmanjšuje spastičnost pri bolnikih z multiplo sklerozo ter lajša kronično in nevropatsko bolečino pri bolnikih z multiplo sklerozo in tistih z malignimi obolenji. Ker ima kanabis dokazane učinke na nevrološke simptome (zmanjšuje spastičnost in krče ter omili nevropatsko bolečino), nevrološka stroka podpira njeno uporabo v medicinske namene pri bolnikih z napredovalo multiplo sklerozo ter pri bolnikih z nevropatsko bolečino, kadar konvencionalna terapija ni dovolj učinkovita."

Tudi primarij Gorazd Požlep, predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine in vodja Oddelka za terapijo bolečine Kirurške klinike UKC Ljubljana, se strinja, da bi zdravniki, ki se ukvarjajo z bolečino v Sloveniji, tako kot v Avstriji, Kanadi in na Nizozemskem, predpisovali preparate s kanabinoidi. "Imeti bi morali čim širšo paleto zdravil za lajšanje bolečine, saj se vsak bolnik odziva po svoje, zato bi morali biti med analgetiki na voljo tudi kanabinoidi."

Predlogi zakonov v Sloveniji za pravico do samozdravljenja
Pri nas je medicinska raba kanabisa prepovedana, a po nekaterih ocenah naj bi po njem posegala kar polovica slovenskih bolnikov z rakom. Da bi kanabis iz skupine prepovedanih drog umestili med zdravilne in uporabne rastline tudi pri nas, se je Jaka Bitenc, vlagatelj predlogov in predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba (SKSK), sicer pa pacient z diabetesom tipa 1, ki se uspešno zdravi s kanabisom, odločil, da bo skušal spremeniti zakonodajo.

Oktobra je v parlament vložil predloge zakonov o konoplji, osnovnem bivanju in samozdravljenju, ki predvidevajo, da se lahko vsakdo sam odloča, s kakšnimi zdravili in zdravilnimi rastlinami se bo zdravil, v ta namen pa ima pravico gojiti katero koli rastlino, če je le ne prodaja. Vsak posameznik bi lahko vzgojil kilogram konoplje za samooskrbo in tako začel s samozdravljenjem. Bolniki bi lahko kanabis dobili tudi na recept, in sicer v posebnih trgovinah z omejenim dostopom, ki bi skupno gojili rastlino za lastno uporabo. Vse to bi delovalo pod budnim očesom nove javne agencije za konopljo, ki bi nadzirala promet in kakovost konoplje.

Poleg tega gre tu tudi za varovanje človekove pravice, da se zdravi po naravni poti, če je to njegova želja, pravijo bolniki. Kmalu bo tudi javna predstavitev mnenj v parlamentu. Jaka Bitenc upa, da bo prevladala zdrava pamet, kajti konoplja ni zdravilna samo za ljudi, živali in zemljo – njena uporabnost je tako široka, da bi sprejetje predlaganih zakonov pomembno vplivalo na razmere v Sloveniji. Konoplja bi lahko prispevala k odpravljanju finančnih, gospodarskih in zdravstvenih težav.

Že ameriški predsednik Thomas Jefferson je nekoč dejal: "Če ljudje dovolijo, da o tem, kakšno hrano lahko jedo in katera zdravila smejo jemati, odloča vlada, bo njihovo telo kmalu v tako žalostnem stanju, kot so duše tistih, ki živijo v tiraniji." Zdaj so na potezi poslanci, ki bodo vse tri predloge obravnavali na začetku marca. Če jih ne bi podprli, še vedno obstoja možnost referenduma, ki bi po mnenju SKSK, tudi uspel.


Po nekaterih ocenah naj bi na ilegalnem trgu kar polovica slovenskih bolnikov z rakom posegala po kanabisu. Da bi kanabis iz skupine prepovedanih drog umestili med zdravilne in uporabne rastline tudi pri nas, so oktobra v parlament vložili predloge zakonov o konoplji in samozdravljenju. Vsak posameznik bi lahko vzgojil kilogram konoplje za samooskrbo, bolniki bi lahko kanabis dobili tudi na recept, in sicer v posebnih trgovinah z omejenim dostopom, ki bi skupno gojili rastlino za lastno uporabo. Vse to bi delovalo pod budnim očesom nove javne agencije za konopljo.

Kaj pravijo raziskave
Kanabis je najbolj raziskovana rastlina v zadnjih petdesetih letih. Številne raziskave so pokazale izredne učinke te rastline, védenje o njenem delovanju na različne organe in bolezni pa se nenehno širi. Raziskave, opravljene na različnih koncih sveta, so namreč dokazale, da pomaga pri Alzheimerjevi bolezni (preprečuje formacijo "Alzheimerjevih ploščic", potrebnih za nastanek bolezni), pri astmi (razširi dihalne poti) in kot analgetik neopijskega izvora (ne povzroča odvisnosti). Kanabis uporabljajo tudi pri depresiji (izboljša počutje), pri glavobolih in migrenah (za njihovo lajšanje in preprečevanje), pri glavkomu (zmanjšuje intraokularni pritisk v očesu), pri visokem krvnem tlaku (znižuje krvni tlak), pri bolnikih z AIDS/HIV (lajša bolečine, povrne ték in izboljša spanec), pri poškodbi glave (zaradi nevroprotektivnih lastnosti, pospešuje okrevanje), pri raku dojke, raku na možganih in pri pljučnem raku (manjša tumorje, ubija rakave celice).

Avtofagija
Na madridski univerzi Complutense so odkrili, da kanabinoidi, kot sta THC in CBD, vplivata na rakave celice v možganih. Ob pomoči elektronskega mikroskopa za analizo možganskega tkiva, vzetega pred in po 30-dnevnem zdravljenju s THC, so raziskovalci ugotovili, da THC izloči rakave celice, zdrave celice pa pusti nedotaknjene. Kanabinoidi v kanabisu spodbujajo smrt rakavih celic v možganih: celicam pomagajo, da se v postopku, imenovanem avtofagija, hranijo same s seboj. Pri bolnikih niso opazili toksičnih učinkov tega zdravljenja. Izsledki raziskave kanabisa kot zdravilnega sredstva za paciente z malignim gliomom, ki je zelo agresivna in pogosto smrtna oblika možganskega raka, so bili objavljeni v revijah Journal of Clinical Investigation in Nature Medicine. Članek se sklene z domnevo, da bi lahko z istim biokemičnim procesom THC prekinili več vrst raka, ki prizadenejo različne telesne celice. Odgovor Španije na te izsledke: štiri bolnišnice in šestdeset lekarn je začelo distribuirati kanabis v medicinske namene.


Povezave do raziskav
Raziskava fakultete v Madridu pokazala, da THC in ostali kanabinoidi zaustavijo rast tumorjev.
nature.com/bjc/journal/v95/n2/abs/6603236a.html

Raziskava, objavljena v The Journal of Neuroscience, je pokazala, da sestavine konoplje ščitijo možgane proti nevrodegeneraciji in propadanju žičevja.
jneurosci.org/content/21/17/6475.abstract

Raziskava, objavljena v The Journal of Pharmacology And Experimental Therapeutics, je pokazala da ima nepsihoaktivna sestavina konoplje CBD (kanabidol) močan antitumorski učinek na raka možganov.
jpet.aspetjournals.org/content/308/3/838.abstract

Raziskava, objavljena v Journal Molecular Cancer, je pokazala da je THC iz konoplje ustavil rast in zmanjšal število tumorjev raka prsi.
molecular-cancer.com/content/9/1/196

Raziskava, objavljena v US National Library of Medicine, je pokazala in raziskala različne raziskave ki kažejo na učinkovitost konoplje v zdravljenju raka prostate.
ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3339795/?tool=pubmed

Raziskava, objavljena v International Journal of Cancer, je pokazala, da sestavine konoplje učinkujejo pri različnih vrstah raka med drugim tudi limfomu oziroma raku limfocitov.
onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ijc.23584/abstract

mediccanna.com

Študija, objavljena v Oncogene, ki je bila izvedena v Harvard Medical Schools Experimental Medicine Department, je pokazala, da THC zmanjša rast tumorjev in metastaz pljučnega raka.
nature.com/onc/journal/v27/n3/abs/1210641a.html

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, ki je bila izvedena na Institute of Toxicology and Pharmacology v Nemčiji, je pokazala, da kanabinoidi inhibirajo metastaziranje pljučnega raka.
ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22198381?dopt=Abstract

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, ki je bila izvedena na Harvardu, je raziskovala vlogo kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2 kot inhibitorjev metastaziranja in rasti pljučnega raka.
ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21097714?dopt=Abstract

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, je pokazala, da endokanabinoid anandamid povzroča apoptozo celic raka prostate, ter ima potentno citotoksično delovanje na metastaze.
ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12746841?dopt=Abstract

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, je pokazala, da kanabinoidi preko CB1 in CB2 receptorja povzročajo apoptozo celic raka prostate.
ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3339795/?tool=pubmed

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, je pokazala, da CBD povzroča apoptozo celic raka prostate.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22594963

Študija, objavljena v Molecular Pharmacology, je pokazala, da kanabinoidi povzročajo apoptozo in ustavljajo rast celic limfoma. Raziskava je bila financirana s strani različnih Švedskih inštitutov za raziskovanje raka.
http://molpharm.aspetjournals.org/conte ... 2.abstract

Študija, objavljena v International Journal of Cancer, je prav tako pokazala, da kanabinoidi povzročajo apoptozo in delujejo antiproliferativno pri več vrstah raka, med drugim tudi pri limfomu.
onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ijc.23584/abstract

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, je pokazala, da kanabinoidi povzročajo apoptozo celic levkemije.
ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16908594

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, je pokazala, da imajo kanabinoidi toksični učinek na maligne tumorje ustne votline.
ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20516734

Študija, objavljena v US National Library of Medicine, je pokazala, da THC reducira rast celic raka jeter.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21475304

Študija, objavljena v The American Journal of Cancer, je pokazala, da kanabinoidi povzročajo apoptozo, zmanjšajo rast in inhibirajo širjenje celic raka slinavke.
http://cancerres.aacrjournals.org/conte ... 8.abstract

Konoplja in rak
collective-evolution.com/2014/02/18/molecular-biologist-explains-how-thc-completely-kills-cancer-cells

Komentiraj novico

[setheh]

(video) Shod za konopljo
datum: 1. 6. 2016

Video poročilo Shoda za konopljo na RTV SLO.

In še na portalu Svet24.si:
Podporniki konoplje proti ignorantskemu odnosu vlade

V organizaciji Zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe ter Odbora za konopljo je danes v parku Zvezda potekal shod za konopljo pod sloganom Konopljin cvet za boljši svet. S shodom so želeli opozoriti na ignorantski odnos vlade.



Za odpravljanje prohibicije in dekriminalizacijo konoplje so oblikovali tudi peticijo. S shodom so želeli opozoriti na množico podpornikov, ki so že prepoznali globok pomen konoplje za boljši jutri. Prireditev v parku Zvezda se je začela ob 12. uri. Do 15. ure so se v šotoru zvrstila predavanja društva Slovenski konopljin socialni klub in civilne iniciative Zbudimo.se, klepetalnica z aktivisti in ogled kratkega dokumentarca o odkritju povezave med konopljo in človeškim organizmom, ki ji rečemo endokanabinoidni sistem.

Istočasno so v parku potekale delavnice, na katerih so se vrnili v čase ročne izdelave prediva in vrvi ter razvijali smernice manjkajočega žanra: konoplje v umetnosti.

V kulinaričnem kotičku je bila priložnost za pokušino dobrot iz konopljinih darov, ki s pomočjo vestnih pridelovalcev konoplje za prehranske namene po navedbah odbora osvajajo z novimi okusi in zanimivimi kombinacijami. Vsestransko uporabnost konoplje so prikazali na stojnicah.

Na shodu so zbirali tudi podpise pod peticijo, ki bo odprta, dokler ne bodo dosegli legalizacije konoplje.

Ob 15. uri so s kratkim pozdravom organizatorja shoda odprli slavnostni del prireditve. Na odru so se jimpridružili tudi bolniki, ki s svojimi zgodbami razbijajo mite o škodljivih učinkih konoplje.

Ob 17.30 se bodo odpravili na sprehod po peš poteh v mestnem središču. Ob povratku v park pripravljajo Stand-up Cannabis, druženje bodo nadaljevali ob glasbi slovenskih izvajalcev.

Komentiraj novico

[setheh]

Gorenjec Jakob Šubic zgradil hišo iz konopljinih vlaken in drugih naravnih materialov
datum: 21. 5. 2016

Štiričlanska družina Šubic s Topola živi v za ta čas posebni hiši. Jakob Šubic je gozdar, želel je zgraditi hišo iz naravnih materialov, ki bi čim manj obremenjevala okolje. Večino del je opravil sam, osnovni materiali, ki jih je uporabil, pa so les, konopljino predivo, ilovica in apno.

Jakob Šubic je poznan kot velik ljubitelj narave, tudi kot vodja gozdnih vrtcev in šol. Z družino živi na Topolu (ljudsko Katarini) v hiši velikosti 120 kvadratnih metrov, ki na prvi pogled ne kaže svojih posebnosti. Pa vendarle je posebna, vsaj za današnji čas. Gre za svojevrsten objekt. »Za današnji čas je naša hiša res posebna, pred stotimi leti ne bi bila. Sem gozdar, narava mi veliko pomeni in zato je bilo logično, da bo naša hiša iz naravnih materialov in da bo njen vpliv na okolje majhen. Želel sem zgraditi hišo, ki je preizkušena, in si v Beli krajini ogledal petsto let stare hiše. Sledil sem takratnim principom gradnje s prilagoditvami za današnji čas. Zame nove hiše, stare deset, dvajset let, niso preizkušene,« je pogovor začel Jakob Šubic.

Osnovni materiali, ki jih je uporabil pri gradnji, so les, konopljino predivo, ilovica in apno. »Skelet hiše je zgrajen iz lesene konstrukcije, narejen je kot kozolec, obit z deskami, mednje sem za izolacijo dal konopljino predivo, ki mora biti ravno prav natlačeno, na notranje in zunanje lesene obloge sem pritrdil trstiko, notranji omet je ilovica, zunanji pa apno. Ilovica je za notranji omet zelo kvalitetna. V kopalnici nase vleče odvečno vlago in jo, ko jo je premalo, oddaja v prostor. Uravnava klimo in hkrati vse stene dihajo. Z vsemi ometi so stene hiše debele okrog 33 centimetrov. S konopljo sem izoliral tudi mansardo in tla,« je pojasnil. Hiša ne stoji na armiranobetonski plošči. Betonski je le okvir, na katerem so položeni tramovi iz hrasta, beton je znotraj zaradi večje nosilnosti vgrajen še v obliki križa. V vmesne prazne prostore je nasul material, na vrhu pa so tlakovci iz opeke. »Nad njimi je okrog meter zračnega prostora. Na legi, ki je torej približno meter od tal, so nabite lesene deske, ki jim sledi okrog dvajset centimetrov debel sloj izolacije iz konopljinega prediva, na vrhu pa je položen lesen ladijski pod. Če je hiša iz naravnih materialov, je prav, da diha tudi pri temeljih. In naša hiša diha, saj je pod njo zrak,« je pojasnil.

Večino del je opravil sam, hiša je v primerjavi z današnjimi cenejša. Stala ga je okrog devetdeset tisoč evrov, veliko je bilo seveda tudi lastnega dela. Štiričlanska družina v hiši živi sedmo leto. »Bivanje je zelo prijetno. Nimamo centralne napeljave. Pozimi kurimo peč, ki je zgrajena iz opeke, zunanjost pa je obložena z ilovnatim ometom. Na zimo za kurjavo porabimo nekaj metrov drv, večinoma vej, ostankov posekanih dreves. Temperatura v hiši je okrog dvajset stopinj. Na južni strani imamo večja okna, tako da se hiša pol ogreva še s soncem. Na strehi imamo tudi sončne zbiralnike,« je dejal. Ob najhujšem mrazu za dogrevanje dodajo električni radiator.

Hiš, kot jo ima družina Šubic, ni veliko. »Malo je takih hiš, ljudje si ne upajo graditi na ta način, je pa prišel čas, ko ljudje nimajo denarja in si želijo narediti čim več sami,« je dejal za konec.

Komentiraj novico

[setheh]

Zelena luč za konopljo?
datum: 6. 6. 2016

V prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice so se na prvi skupščini zbrali člani združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene, ki si bodo po besedah predsednice Blanke Denko Čeh prizadevali za celostno ureditev statusa te poljščine. Poslanka ZL Violeta Tomič verjame, da ima konoplja velik potencial za dvig slovenskega gospodarstva. Je to zelena luč za konopljo?

Kot je uvodoma pojasnila predsednica združenja, so vanj vključeni strokovnjaki s področja pridelave, predelave in trženja konoplje v Sloveniji. Želijo si vzpostavitve enakovrednega odnosa do vseh kmetijskih rastlin, ki so oblikovale narod, kulturo in gospodarstvo. “Cilj je konopljo izenačiti s pšenico,” je izpostavila na novinarski konferenci.

Denko Čehova je dodala, da v združenju predvidevajo medresorsko usklajevanje na državni ravni, kjer bodo sodelovala pristojna ministrstva. Povabilo ministrstva za kmetijstvo po njenih besedah že imajo, nato pa si želijo še podpore gospodarskega, kulturnega in finančnega ministrstva ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Tako bi politiko glede konoplje uredili z roko v roki,” je še poudarila.

V združenje je vpeta tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki je po besedah njenega direktorja Branka Ravnikarja nudila podporo na strokovnem področju, pa tudi tehnično pomoč, ki je nujna za razvoj panoge. “Z večanjem pridelave industrijske konoplje, so se odprla številna tehnološka vprašanja, povezana tudi s predelavo in trženjem,” je pojasnil.

Ključno vprašanje je po njegovih besedah povezano s pravili v zvezi s konopljo, najtrši oreh in v nadaljevanju tudi finančno najbolj zahteven pa bo organiziranost panoge kot take, je še dejal.

Z ureditvijo statusa konoplje se dolgo ukvarja tudi poslanka Združene levice Violeta Tomič, ki je prepričana, da se preko te poljščine dvigneta slovensko gospodarstvo in kmetijstvo. Konoplja je bila po njenih besedah predolgo časa popolnoma neupravičeno stigmatizirana.

Med cilji je izpostavila ureditev trženja, saj ob pomanjkanju tega ljudje hitro izgubijo motivacijo. Prepričana je, da bi bila konoplja dobra tudi za revitalizacijo zaraščenih kmetijskih površin, saj rastlina zdravi in čisti zemljo. Tak predlog je posredovala tudi ministru za kmetijstvo.

Podpredsednik združenja Anton Može je medtem pojasnil, da je združenje intenzivno nastajalo leto in pol. Vključuje štiri strokovne odbore, in sicer za semena, za pridelavo, za predelavo in za trženje. Med težavami, s katerimi se soočajo pridelovalci konoplje pa je izpostavil pomanjkanje strojne opreme za žetev.

Generalna sekretarka združenja Maja Klemen Cokan je ob tem poudarila, da se bo združenje ukvarjalo tudi s tem, kako naravne danosti izkoristiti v dobrobit vseh. V pridelavo si želijo vključiti nove, pa tudi stare, že pozabljene tehnologije. Kot je dejala, je treba v pridelavi znova vzpostaviti to, kar je kapital zrušil.

Člane združenja sta na današnji prvi skupščini sicer nagovorila tudi evropski poslanec Igor Šoltes in kmetijski minister Dejan Židan.

Komentiraj novico

[setheh]

Jaka Bitenc o legalizaciji konoplje
datum: 8. 6. 2016

Komentiraj novico

[setheh]

(video) Studio City - Legalizacija konoplje
datum: 30. 5. 2016

Se konopljo zavrača v imenu znanosti ali v imenu predsodkov? Dr. Dušan Nolimal, Jaka Bitenc in voditelj Marcel Štefančič razpravljajo o legalizaciji in prohibiciji konoplje v Sloveniji.

Komentiraj novico

[setheh]

(video) Kanabinoidi v uradni medicini
datum: 6. 6. 2016

Že kar 85 aktivnih snovi so raziskovalci odkrili v konoplji. Najbolj poznana kanabinoida sta THC in CBD. V tokratni oddaji Ultrazvok bomo spoznali njune pozitivne učinke in terapevtski potencial. Minevata namreč dve leti, od kar je tudi pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Mojco Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani. O izkušnjah z zdravili, ki vsebujejo kanabinoide, pa bo govorila tudi prim. Josipina Ana Červek iz Onkološkega inštituta. Vabljeni k poslušanju.

Komentiraj novico

[setheh]

Konoplja trka na vrata. Odprimo jih.
datum: 5. 6. 2016

Uvodnik, Viva junij 2016
Skrajni čas je, da legaliziramo konopljo. Če si bom želela na svojem vrtu posaditi konopljo, jo bom posadila. Nikogar ne briga, s kakšnim namenom in kaj bom z njo počela. Najhujša droga, najbolj razširjena in najbolj smrtonosna ni konoplja, ampak denar, je ostro jasna Svetlana Makarovič.
In res. Pogled nazaj odkrije, da je bil to glavni razlog, da so ZDA skozi Združene narode v sedemdestih letih izsilile splošno prepoved konoplje. Goli pohlep, saj je predstavljala preveliko konkurenco takrat novi industriji sintetičnih vlaken, narejenih iz naftnih derivatov.

Že zdavnaj so ovrženi absurdni razlogi in stereotipi, ki so vodili v prohibicijo. Bolj kot kadar koli je jasno, da je zato legalizacija družbeno in politično vprašanje, veliko bolj kot znanstveno in medicinsko.

Kljub prepovedi se vedno več ljudi, tudi pri nas, zdravi s konopljino smolo, zaradi zakonsko neurejenega statusa pa veliko izgubljamo vsi. Nevarno je, da imajo edini nadzor nad tako potentno snovjo črni trg in preprodajalci. Država je nespametna, ker je ne obdavči. Tako, kot je to storila ameriška zvezna država Kolorado. Odkar so konopljo leta 2014 legalizirali, so se tja začeli priseljevati tako imenovani zdravstveni nomadi, povečala se je zaposlenost, policija ne zapravlja časa s pregonom in zapiranjem pridelovalcev, kakovost je pod nadzorom. S prilivom novih davkov se odpirajo šole, fakultete, bolnišnice. Zmanjšalo se je število smrtnih žrtev v prometu. Posledice legalizacije so presegle pričakovanja, zato o takšnem koraku razmišlja še več zveznih držav, podpira ga skoraj 68 odstotkov Američanov. Tudi Evropa sramežljivo, a zanesljivo odpira vrata, na katera trka konoplja. Jih bomo odprli tudi v Sloveniji? Primer Janka F. nakazuje, da se stvari tudi pri nas vendarle premikajo v pravo smer. Kot je pokazala naša anketa, je javnost zrela za odpravo prohibicije.

Zdaj je na vrsti stroka, zdravniki. Ti so pri spreminjanju svojega odnosa pregovorno zadržani (več o tem v prihodnji številki, kjer bomo objavili tudi rezultate raziskave o konoplji med zdravniki). Čakajo trdne klinične dokaze. Toda te so težko izvedljive, tako zaradi pravnega statusa konoplje kot njene narave. THC ali CBD je nesmiselno raziskovati ločeno, saj zdravilni potencial sestavlja več sto aktivnih snovi, ki medsebojno sinergično delujejo. Te snovi so različno močne in imajo različne sposobnosti, odvisno od vrste, pridelave, načina uživanja. Še pomembneje je, da konoplja različno vpliva na ljudi. Skoraj nemogoče je določiti univerzalno varen in učinkovit odmerek za vse ljudi. Kljub temu se dokazi o tem, da pomaga in celo zdravi celo vrsto bolezni, kopičijo z vsakim dnem. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da ni strupena, saj zaradi konoplje nihče ni umrl.

Rekreativno uživanje konoplje je zelo priljubljeno med mladimi, kar posebej straši zakonodajalce. Seveda je potrebno mlade usmerjati v zdrave življenjske izbire, toda to sploh ni pravo vprašanje, ko govorimo o uporabi konoplje v medicinske namene. O tem, kaj bo uporabil za svoje zdravljenje, bi moral odločati bolnik po posvetu z zdravnikom. To pomeni, da bi morali zdravniki o konoplji vedeti več in marsikateri zdravnik se tega tudi zaveda.
Stvari se vendarle spreminjajo, tudi pri nas. Čas bo pokazal, ali gre za začasni trend ali smo priča začetku gradnje nove, trajnostne prihodnosti, razbremenjene ideološke navlake. Sprememba bo, upam, kmalu tu, saj živimo v informacijski dobi, kjer se nič več ne da skriti. Zato odprite svoj um in naj vas dobro vodi.

Komentiraj novico