Mnogi vedo, in to je neizpodbitno, da konoplja, predvsem pa koncentrirana smola iz nje, zdravi določene bolezni in lajša še številnejše simptome, zaradi njene prepovedi pa še vedno ne dobijo odgovorov, zakaj, v kakšni obliki in kako.
Nemčija se bo prihodnje leto kot kaže pridružila vedno širšemu naboru držav, ki so uvidle potencial konoplje v medicini. Nemška vlada je namreč v sredo potrdila predlog oblikovanja vsedržavnega programa za medicinsko konopljo, ki ga je predložil minister za zdravje Hermann Gröhe. Glavna usmeritev predloga je, da bi vsem težko bolnim pacientom v državi zagotovili nakup konoplje v lekarnah, nakup pa bi pokrivalo zdravstveno zavarovanje. Podobno, a manj pogumno usmeritev smo sicer letos s spremembo razvrstitve prepovedanih drog sprejeli tudi v Sloveniji, a pri nas so zaenkrat dovoljeni le farmacevtski preparati, medtem ko je rastlina še naprej prepovedana, ni pa še jasno, ali bodo ti tudi pri nas kriti iz zdravstvenega zavarovanja.
»Želimo zagotoviti najboljšo možno oskrbo za resno bolne,« je komentiral minister Gröhe, ki pravi, da prejemajo več sto prošenj mesečno za vladno dovoljenje za uporabo konoplje. Predlog je sicer še vedno razmeroma konzervativen, saj bo rastlina na voljo le najhuje bolnim (obolelim za rakom, glavkomom, AIDS-em, hepatitisom C, Parkinsonovo boleznijo) in samo kot »zadnja rešitev«, če nobeno drugo zdravilo ne bo pomagalo. Tudi gojenje za lastne potrebe s tem ne bo legalizirano, ampak bo moč konopljo kupiti le v lekarnah, za kar jo bo vlada sprva uvažala, nato pa želi sama vzpostaviti proizvodnjo. A vseeno gre za velik korak naprej v državi, kjer naj bi že 82 odstotkov ljudi podpiralo rabo konoplje v medicinske namene. Gröhe računa, da bi program lahko bil sprejet prihodnjo pomlad.
V Evropi ima sicer zaenkrat najbolj napredno politiko uporabe konoplje v medicini Češka, ob njej pa tudi Nizozemska, kjer je prav tako na voljo v lekarnah kot seveda tudi v »coffee shopih«. V svetu je sicer vodilna sila v raziskovanju in uporabi konoplje za medicinske namene Izrael, ki rastline v medicini nikoli ni prepovedal in ima že okrog 40.000 pacientov z dovoljenjem za zdravljenje. V ZDA je že 24 zveznih držav tako ali drugače legaliziralo konopljo v medicini, nazadnje Pensilvanija letos. Po poti zgornjih držav pa poleg Nemčije že stopata tudi Kanada, ki debatira celo o popolni ukinitvi prohibicije, in Mehika.
Vir: http://www.hightimes.com/
Poskusno zdravljenje: Več kot trem četrtinam bolnikov je sintetični CBD izboljšal stanje. Zdravila na zeleni recept.
Ljubljana – Na pediatrični kliniki so v raziskavi, v katero je bilo vključenih 23 otrok, preverjali učinkovitost zdravljenja epilepsije s sintetičnim kanabidiolom, ki je v naravni obliki tudi v konoplji. Pri treh četrtinah hudih bolnikov so se pokazale vsaj 50-odstotne izboljšave.
Raziskavo so začeli izvajati januarja 2015, vanjo pa so vključili otroke z zelo hudimi, težko ozdravljivimi epilepsijami, ki so pred tem jemali zelo veliko protiepileptičnih zdravil. Zdaj so zbrali rezultate enoletnega poskusnega zdravljenja s sintetičnim kanabidiolom (CBD), ki so impresivni. Kar pri tretjini oziroma sedmih od 20 otrok (za tri še nimajo podatkov) napadov sploh ni več, pri petini (štirih) je bilo izboljšanje več kot 90-odstotno in še pri štirih več kot 50-odstotno, pojasnjuje prof. dr. David Neubauer s kliničnega oddelka za razvojno, otroško in mladostniško nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani.
ZZZS je tako zdravljenje že priznala in zdaj plačuje tudi CBD, ki ga še naprej predpisujejo otrokom na zeleni recept
Prva izmed držav v ZDA, ki je legalizirala marihuano, je z njo uspešno oživila gospodarstvo. ZDA se hitro spreminjajo v raj za ljubitelje marihuane. Medicinsko konopljo je mogoče najti v lekarnah 23. ameriških zveznih držav, že do konca tega leta naj bi se številka povzpela na 30. »Rekreativci« lahko medtem popolnoma brez skrbi uživajo v štirih zveznih državah.
Še ne dolgo tega skriti ljubitelji učinkov THC so v mozaiku ameriške potrošnje vse večji in vse bolj pomemben del. Trg marihuane naj bi bil leta 2020 vreden že več kot 20 milijard dolarjev, če jo legalizirajo v vseh zveznih državah celo 35 milijard dolarjev. To je skoraj toliko, kot je težak celoten slovenski BDP.
Ta športni kabriolet da izrazu "vozilo visoke zmogljivosti" povsem nov pomen. Šasija je vzeta iz mazde, karoserija pa je narejena iz konoplje. Bruce Michael Dietze iz Floride, konstruktor "zelene mašine", upa da bo bo ta okolju prijazen avto izkoreninil tabuje zoper konopljo. "Zelena mašina", kot je poimenoval avto, je narejena iz treh plasti pletenih konopljinih vlaken, kar avto napravi lažji od avtomobilov iz karbonskih vlaken. Vrh tega je avto kar 10x bolj odporen na vdrtine in poškodbe kot je pločevina, kar seveda pomeni manj obiskov pri avtoličarjih in mehanikih. Za izdelavo karoserije je Dietze porabil pribl. 45 kg konopljinih vlaken.
Poročilo g. Mateja Koširja iz Inštitut Utrip, http://www.institut-utrip.si, ki je bil na zasedanju UNGASS:
Na nedavnem posebnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov na temo prepovedanih drog (UNGASS), ki je potekalo v New Yorku, je bila ponovno zapravljena priložnost, da bi na globalni ravni dokončno prekinili s tako imenovano »vojno proti drogam«. Žal so tisti, ki zagovarjajo status quo, spet uspeli minirati težnje k hitrejši in učinkovitejši transformaciji globalne politike na področju prepovedanih drog. Še več … preden se je vse skupaj sploh začelo, se je že tudi končalo. Namreč, zaključni dokument je Generalna skupščina OZN sprejela že prvi dan zasedanja, ko se diskusija udeležencev sploh še dobro ni začela. Čemu smo torej hodili v New York, če so se »veliki globalni igralci« o vsem dogovorili že pred dogodkom?!
Da ne bom uvodoma zgolj kritičen, zasedanje je sicer ponudilo vrsto priložnosti za ponovni razmislek o predrugačenju globalne politike na področju prepovedanih drog, zlasti v smeri opustitve trenutnega prevladujočega prohibicionističnega pristopa in uveljavitve bolj humanega odnosa vsaj do uporabnikov prepovedanih drog. Podpornikov celovitejših, uravnoteženih ter na znanstvenih dognanjih temelječih pristopov je sicer vse več, kar vsekakor povečuje pritisk na tiste države, ki trdovratno vztrajajo pri represivnih ukrepih.
Množijo se tudi države, ki zagovarjajo spoštovanje človekovih pravic ter odpravo usmrtitev in dolgoletnih zapornih kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami. Nepojmljivo za 21. stoletje se mi zdi, da še vedno obstajajo države, ki uporabnike drog lahko usmrtijo ali zapirajo do pozne starosti, in to zgolj zaradi posesti droge za osebno rabo ali preprodaje manjših količin za golo preživetje in lastni »šus«.
Ključne države so si glede stališč zelo oddaljene
Na zasedanju se je (ponovno) pokazalo, kako zelo oddaljene so si glede politik in stališč ključne države. V nekaterih primerih so le-te dosledne, ko gre za razmerje med notranjimi ukrepi in stališči navzven, pri drugih pa je to ravno obratno. Na primer, Kitajska in Rusija navznoter in navzven izvajata ter promovirata nerazumno in skrajno kaznovalno politiko. Nekaj podobnega se dogaja tudi na Bližnjem Vzhodu. Po drugi strani pa so države, kot so npr. Urugvaj, Češka in Portugalska, ki se zavzemajo za bolj permisivne oziroma liberalne domače in mednarodne politične ukrepe.
Zanimiv fenomen so Združene države Amerike, ki po eni strani prek zveznih držav kažejo bolj liberalni odnos (zlasti do konoplje), po drugi strani pa na globalni ravni niso pripravljene prevzeti pokroviteljstva nad ključnimi političnimi spremembami. Ravno obratno Kolumbija podpira represivne ukrepe doma, na mednarodni sceni pa se zavzema za transformacijo trenutne represivne paradigme.
Države članice Evropske unije so ponovno pokazale precejšnjo razdeljenost in različna stališča, zlasti če primerjamo Švedsko, ki tako doma kot tudi na mednarodni sceni vztraja pri tako imenovanem moralističnem pristopu, in Nizozemsko, ki se že več desetletij poslužuje bolj pragmatičnega pristopa. Ob tem velja omeniti, da je tudi v Evropi na splošno zaznati trende popuščanja represivnih politik in dekriminalizacije uporabnikov drog.
Pomembna diskusija na zasedanju je tekla tudi glede vprašanja tako imenovanih »novih groženj«, zlasti povezanih z novimi psihoaktivnimi substancami (NPS). Dejstvo je, da se v zadnjih nekaj letih številne države na najrazličnejše načine soočajo z vedno novimi bolj ali manj legalnimi drogami na »tržišču«, toda vse prevečkrat se zapletajo v dolgotrajne birokratske postopke, na kakšen način neko novo snov uvrstiti na seznam prepovedanih drog.
Nepotrebna kriminalizacija in stigmazizacija uporabnikov
Nepojmljivo se mi zdi, da se to še vedno dogaja (tudi v Sloveniji), in to kljub dejstvu, da so nekatere države že »iznašle« zelo hitre in učinkovite načine za spopadanje s to problematiko brez nepotrebne kriminalizacije in stigmatizacije uporabnikov teh drog. Npr. v določenih državah za preprečevanje proste prodaje novih (večinoma legalnih) drog uspešno uporabljajo zakonodajne ukrepe, ki niti niso neposredno povezani z drogami, temveč z varstvom potrošnikov ali registracijo zdravil. Gre za tako imenovane »previdnostne ukrepe«, ki jih države običajno uporabljajo za predhodno zaščito potrošnikov v primeru hrane, pijače, prehranskih dopolnil ali drugih dobrin, ki so npr. lahko nevarne za zdravje ljudi. Tovrstni ukrepi so že uveljavljeni na Novi Zelandiji, Irskem, Poljskem ter v ZDA, Romuniji in Veliki Britaniji.
Pri pripravi končnega dokumenta UNGASS ter na zasedanju samem smo pomembno vlogo »odigrale« tudi nevladne organizacije oziroma civilna družba. Vsaj kolikor so to dopuščale okoliščine. Prispevki predstavnikov civilne družbe so bili praviloma zelo odmevni in čustveni ter so poželi aplavz številnih predstavnikov držav (pretežno tistih, ki se zavzemajo za bolj human odnos do uporabnikov drog ter celovite in na znanstvenih dognanjih utemeljene pristope). Predstavniki civilne družbe smo s številnimi argumenti kritizirali prohibicionistično paradigmo ter predlagali mnoge boljše alternative. Nastopali nismo z radikalnimi stališči, temveč s takšnimi (zlasti reformističnimi), ki imajo podlago v znanstvenih dognanjih in raziskavah. Svoja stališča smo medsebojno uskladili, tako da smo nastopali zelo enotno in učinkovito.
Uporabnikom drog se še vedno slabo piše
Zaključni dokument celotnega procesa je verjetno največ, kar se je dalo v danih okoliščinah doseči. Gre za globalni konsenz, ki pa ne izkazuje prav veliko ambicij za ključne spremembe. Npr. odprava smrtne kazni oziroma dolgoletnih zapornih kazni po posredovanju nekaterih tako imenovanih »represivnih« držav tudi tokrat ni bila vključena. Kot v prejšnjih dokumentih se kot temelj globalne politike na področju drog še vedno omenjajo dokaj zastarele konvencije. V celotnem tekstu ni omembe paradigme »zmanjševanja škode« (»harm reduction«), po drugi strani pa je »organiziran kriminal« omenjen devetkrat, »terorizem« trikrat ter konvencija OZN proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu tudi trikrat. Kot neke vrste kompromis je v dokumentu sicer zapisano, da imajo države »dovolj fleksibilnosti, da razvijajo in izvajajo nacionalne politike na področju prepovedanih drog v skladu s svojimi prioritetami in potrebami«, kar po mnenju nekaterih omogoča tudi ukrepe s področja zmanjševanja škode. Morda kot redek pozitivni izplen velja omeniti to, da dokument poudarja »povečanje dostopnosti, pokritosti in kakovosti preventivnih ukrepov, podprtih z znanstvenimi dokazi«.
UNGASS tako dejansko ni prinesel nekega pomembnega presežka na ravni globalne politike do prepovedanih drog oziroma opustitve prohibicionističnega pristopa. »Vojno proti drogam« je morda na deklarativni ravni celo opustil, vendar se bo ta še vedno v preštevilnih državah zrcalila v »vojni proti organiziranemu kriminalu« in »vojni proti terorizmu«. V teh državah se uporabnikom drog žal še vedno slabo piše …
Matej Košir
Inštitut Utrip, http://www.institut-utrip.si
Svetovna javnost je razdeljena na področju legalizacije marihuane. Številne študije so pokazale, da pomaga pri zdravljenju in pri lajšanju simptomov nekaterih najbolj usodnih bolezni, zaradi česar so v medicinske namene hašiševo olje legalizirale številne države po svetu. Medtem ko v mnogih državah potekajo debate o legalizaciji, je v Srbiji posedovanje konoplje še vedno kaznivo. Nekatere bolnike, kot tudi njihove družinske člane, so zaradi tega aretirali, vendar kljub temu vse več ljudi kupuje olje na črnem trgu. Priznana novičarski družba VICE se v tem prispevku pogovarja z nekaterimi od omenjenih družin, ki so zaradi strahu pred srbskimi oblastmi prikrile identiteto. Novinarji so se pogovarjali tudi z glavnim predstavnikom ministrstva za zdravje, ki ostro nasprotuje legalizaciji. Srečajo se tudi z razpečevalcem, ki pripravljen pred kamerami skuhati olje.
Alzheimerjeva demenca nastopa okoli 50. leta starosti, in postopno razkraja spominsko funkcijo, s tem pa posredno tudi vse druge duševne funkcije.
Pri zdravih ljudeh živčne celice pošiljajo električne impulze, ki sproščajo nevrotransmiterje ter prenašajo posamezna sporočila. Pri osebah z degenerativnimi boleznimi, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen, pa skupina toksičnih beljakovin, ki se začnejo kopičiti ob sinapsah, preprečuje normalno pošiljanje živčnih signalov, kar povzroči motnje spomina in poslabšano delovanje možganov in posledično telesnih funkcij.
Raziskave inštituta Scripps Research iz Kalifornije so pokazale, da THC, aktivna snov v medicinski konoplji, preprečuje nastajanje oblog na možganih, ki so poglaviten vzrok te bolezni. Dokazali so, da THC ustavlja encim acetilholinesterazo, ki pospešuje formiranje »Alzheimerjeve kuge« v možganih, in to bolj učinkovito kot predpisana zdravila. Po poročilu Molecular Pharmaceutics je THC učinkovitejši pri preprečevanju pojavljanja skupkov proteinov, ki vplivajo na spomin in zavedanje pri obolelih pacientih.
Tudi dr. Gary Wenk, profesor nevrologije, imunologije in medicinske genetike na Univerzi Ohio State, pravi, da ga je njegova 25-letna raziskava vnetja možganov vodila do skupine spojin, znanih kot kanabinoidi. Ti so sestavni del konoplje in so edina vrsta zdravil, za katere je Wenk ugotovil, da so učinkoviti pri zmanjševanju vnetja možganov, prav vnetje možganov pa je ključni dejavnik za napredovanje Alzheimerjeve bolezni.
Dr. Wenk meni, da »zdaj lahko varno rečemo, da dolgotrajna uporaba manjšega odmerka kanabisa v srednjih do poznih srednjih letih verjetno upočasni začetek ali razvoj demence do točke, kjer boste najverjetneje umrli od starosti, preden dobite Alzheimerjevo bolezen. " Nacionalni center za biotehnologijo informacije (NCBI) je prav tako objavil raziskave, ki so pokazale, da je kanabis močan Alzheimerjev inhibitor (zaviralec). »THC je bistveno boljši v smislu preprečevanja Alzheimerjeve bolezni kot katerokoli drugo zdravilo, ki je trenutno na tržišču. Dokazali smo, da aktivna sestavina kanabisa, 9-tetrahidrokanabinol (THC), kompetitivno zavira encim acetilholinesterazo (AChE) kot tudi preprečuje združevanje AChE-induciranih amiloid β-peptidov (Ap), ki so ključni za patološko znamenje Alzheimerjeve bolezni."
Endokanabinoidni sistem ima pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravega živčevja. Eksogeni kanabinoidi, kot sta THC in CBD, lahko zagotovita vrsto preventivnih in kurativnih koristi za posameznike, ki jim grozi ali že trpijo zaradi izčrpavajoče bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. V Sloveniji imamo 33.000 bolnikov z demenco.
Letno se v Sloveniji po nepotrebnem kriminalizira na tisoče uporabnikov konoplje, deset tisoči pa živijo v strahu pred krivičnim pregonom. Med njimi je vedno več bolnikov. Organi se ne zavedajo, da s kriminalizacijo uporabnikov konoplje uničujejo življenja posameznikom in njihovim družinam.
Nove znanstvene študije vsakodnevno dokazujejo ne samo, da rastlina konoplja ne spada v prvo skupino najnevarnejših prepovedanih substanc, temveč da lahko koristi tako telesnemu kot duševnemu zdravju. V primerjavi z legalnimi drogami, kot je alkohol, tobak ali celo kava, predstavlja najmanjše tveganje.
Zato zahtevamo takojšen izbris rastline konoplje iz seznama prepovedanih drog. Ohranitev konoplje v prvi skupini prepovedanih drog je ne samo nelogično, temveč v nasprotju s 1. In 28. členom enotne konvencije o drogah iz leta 1961, s katero je konoplja, ki se goji v industrijske, prehrambene ali hortikulturne namene iz konvencije izvzeta.
Zaradi napačne razlage enotne konvencije uporabniki vsak dan plačujejo visoke kazni in so nemalokrat obsojeni na zaporne ali pogojne kazni zaradi gojenja in posedovanja manjših količin konoplje za lastno uporabo. Organi pregona posedovanje namreč pogosto interpretirajo kot proizvodnjo ali posedovanje z namenom preprodaje.
Kot Zveza NVO na področju drog in njihove uporabe ter kot Odbor za konopljo smo z organiziranjem seminarjev in konferenc, objavljanjem študij in dognanj ponudili roko tako politiki kot stroki, vendar so naši klici še do danes neuslišani. Uradniki se sklicujejo na voljo nevladnih organizacij, vendar smo nevladne organizacije na področju konoplje mi, naše mnenje pa očitno ne šteje. Zato vas pozivamo, da podpišete peticijo, s katero zahtevamo odpravljanje prohibicije in nepotrebno kriminaliziranje uporabnikov ter posledično uničevanje številnih življenj.
Peticijo podpišete na http://www.pravapeticija.com/zahtevamo_ ... e_konoplje.
Več informacij na: http://odborzakonopljo.si/
Po forumu brska: 29 in 0 gostov
Opozorilo
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.
