Outdoor zajedalci

Gojenje konoplje na prostem ("outdoor")
aaa
Prispevkov: 446
Pridružen: 12 Jul 2009, 13:43

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a aaa » 07 Avg 2009, 11:42

a obstaja kj za prot kobilcam zadnc sm su pogledat mal na plc in pac je povno kobilic ker so bilke ob travniku.In te kobilice kr rade papajo glodajo listice. obstaja kj a prot njim oz kaki nasvet. Sm se pa zadnc nasmeju k sm prsu do nasada en list obglodan zravn njega velika kobilca. Sm jo mal podrmiv z prstom se je sam mal premaknila in padal z lista. sploh se ji ni dal skakat oz kakor koli se premikat. Zihr je mogla bit STONED. Zdel se mi je pa tko smesno zadeta kobilica...
ja drgac pa ce je meu kdo izusne z kobilcami al pa kj kako je resu
ZIVLJENSKA RESNICA: TREZNOST JE ILUZIJA

mark0
Prispevkov: 349
Pridružen: 08 Maj 2008, 00:50

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a mark0 » 08 Avg 2009, 09:40

Hvala za info, lasulja... Danes sem opazil, da se je četica smrdljivcev preselila na pomidore - samo da se v kak vrh na pjanti ne skrijejo in tam začnejo smrdeti ...

baad
Prispevkov: 163
Pridružen: 19 Jul 2009, 16:01

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a baad » 09 Avg 2009, 20:40

kobilce so res prasice, pa kolkr vem ni obrambe pred njimi.
razn da jih dol pobereš vsake tolko ko si na placu

lp
PRIHODNOST JE ŽIVETI Z MATI NARAVO - vštric

baad
Prispevkov: 163
Pridružen: 19 Jul 2009, 16:01

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a baad » 02 Sep 2009, 15:06

Nekaj o naravnih škropivih, proti žužkim

Škropivo iz njivske preslice.

Njivska preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline. Uporabna je za zatiranje plesni, rje, škrlupa, pršic in rdečega pajka (na sadnem drevju).

1 kg sveže ali 150g posušene preslice namočimo preko noči v 10 litrih vode. Zjutraj poberemo preslico in jo skupaj z delom nastale tekočine kuhamo. Počasi naj vre 30 minut. Vse skupaj ohladimo (pokrito) in primešamo preostanek tekočine. Nastalo tekočino razredčimo v razmerju 1:5 (1 liter tekočine razredčimo s 5 litri vode). Precedimo in ob sončnem vremenu poškropimo prizadete rastline. Če prvo škropljenje ni učinkovito, ponovimo. Dobre rezultate dosežemo tudi, če škropivo mešamo s škropivom iz kopriv v razmerju 1:1.


Škropivo iz kopriv

Uporablja se za uničevanje listnih uši. Istočasno je tudi gnojilo ter povečuje krepkost in odpornost rastlin.

1 kg svežih kopriv namočimo v 10 litrov vode. Po 24 urah tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Kopriv ne namakamo dlje, ker začne plahneti učinkovitost. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.


Škropivo iz čebule in česna

Uporaben je za zatiranje pršic in plesni in pri porjavelosti krompirjevih rastlin. Če kuhamo lupine čebule, dobimo škropivo proti žuželkam.

V 10 litrih vode namočimo pol kilogram a narezane čebule in česna. Ko se tekočina neha peniti, jo razredčimo z desetkratno količino vode. S tekočino zalijemo zelenjavne grede in okolico sadnih dreves.


Škropivo iz pelina

Z njim zatiramo številne uši, rjo na ribezu, gosenice, mravlje in pršice na robidnicah.

1/3 kg svežih ali 30 g suhih pelinovih listov namočimo v 10 litrih vode za 3 dni. Precedimo in nerazredčeno škropimo po prizadetih rastlinah. Pelina ne kompostiramo, ker se mu deževniki izogibajo.


Škropivo iz rabarbarinih listov

Uporablja se pri zatiranju porovega molja, ki objeda porove liste.

1 kg rabarbarinih listov polijemo s 6 litri kropa. Pustimo stati 24 ur, nato precedimo in s tekočino zalijemo porove liste.


Škropivo iz paradižnikovih listov

Deluje proti metuljem in gosenicam kapusovega belina, ki napada zeljnate rastline.

Škropivo pripravimo tako, da naberemo dve pesti paradižnikovih listov ter odlomljenih stranskih poganjkov in jih zmečkamo. Namočimo v 2 litra vode za 3 ure. Nato prizadete rastline temeljito poškropimo z vseh strani.


Škropivo iz cvetočega vratiča

To škropivo je ljudem strupeno. Uporabljamo ga za zatiranje škodljivcev na vrtnih jagodah, malinovega hroščka, pršic, listnega zavijača, rje na rastlinah in plesni.

1/4 kg svežih listov, stebel in cvetov ali 15 g posušene rastline namočimo v 5 litrih vode. Lahko jih tudi skuhamo kot preslico. Poleti škropimo tla okoli rastlin, pozimi pa tudi rastline. Po cvetenju rastlin in jeseni škropimo s tekočino, ki smo ji dodali še liter vode.

lp
PRIHODNOST JE ŽIVETI Z MATI NARAVO - vštric

lasulja
Prispevkov: 2715
Pridružen: 21 Jun 2007, 13:14

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a lasulja » 02 Sep 2009, 16:28

Baad lepo
samo dej jim še slike, da ne bo kdo vprašal kaj je česen al pa rabarbara

police in helicopter search for marihuana ...

germ
Prispevkov: 263
Pridružen: 14 Feb 2008, 18:46

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a germ » 02 Sep 2009, 16:37

jaz sem letos uporabil njivsko preslico in arman skupaj, kot škropivo za paradižnike.... rezultat je presenetljiv..še nikoli nisem imel toliko zdravih in lepih paradajzov, poveča se odpornost na bolezni in odganja škodlivce...
drugo leto bom poškropil ves outdoor s to mešanico

lasulja
Prispevkov: 2715
Pridružen: 21 Jun 2007, 13:14

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a lasulja » 02 Sep 2009, 16:59

Sensi ja njivska preslica se uporablja v precej komercjalnih pripravkih, rman pa tudi, najvec kot zdravilno zelisce. Samo s tem mores spricat preden je rastlina napadena pol pomaga, ko je enkrat napadena ne pomaga vec - je pa to predvsem za plesni
police in helicopter search for marihuana ...

baad
Prispevkov: 163
Pridružen: 19 Jul 2009, 16:01

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a baad » 02 Sep 2009, 18:49

Samo s tem mores spricat preden je rastlina napadena pol pomaga, ko je enkrat napadena ne pomaga vec - je pa to predvsem za plesni

ja to vsekakor drži, saj drevje tud špricamo preden ga napadejo uši.

slike::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
da ne bo prišlo do, teh vprašanj kaj je to in kje raste.
Vidš, nabereš, narediš zvarek, špricaš pa čakaš da bo

njivska preslica




pelin



rabarbara



navadni vratič

PRIHODNOST JE ŽIVETI Z MATI NARAVO - vštric

germ
Prispevkov: 263
Pridružen: 14 Feb 2008, 18:46

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a germ » 02 Sep 2009, 19:02

pa še navadni rman


baad
Prispevkov: 163
Pridružen: 19 Jul 2009, 16:01

Re: Outdoor zajedalci

OdgovorNapisal/-a baad » 02 Sep 2009, 19:13

aha

Koristne živali in žuželke, ki nam pomagajo pri zatiranju škodljivcev

V sonaravno urejenem vrtu najdejo zavetje mnoge majhne divje živali in koristne žuželke. Njihova hrana so večinoma polži, ličinke, škodljive žuželke, miši in podgane. Tako se sčasoma vzpostavi ravnotežje med rastlinskimi škodljivci in koristnimi živalmi, tako da tudi rastline bolje uspevajo. V vrtu nam tako zelo pomagajo:

* slepci
* kuščarice
* krastače
* močeradi
* rovke (pojedo vsak dan toliko žuželk, ličink in polžev kot same tehtajo)
* netopirji (jedo žuželke (zavijače, pedice, kočeninarje in druge), ki jih ptiči podnevi ne pospravijo)
* podlasica (lovijo posebno voluharje in podgane)
* pikapolonice (odrasle živali in tudi ličinke se prehranjujejo z listnimi ušmi. Vsaka ličinka požre, preden se zabubi 200 do 600 listnih uši.)
* ježi (prehranjujejo se pretežno z gosenicami in polži)
* pajki in pršice…
PRIHODNOST JE ŽIVETI Z MATI NARAVO - vštric


Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 31 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.