Narava je zakon aka organsko

[germ]

Gabez vsebuje veliko železa, kalija, kalcija, fosforja in mangana ter različne B – vitamine. Iz njegovih stebel in listov lahko napravimo gnojilo, ki krepi in mineralno bogati rastline.

Kilogram listov in stebel gabeza namočimo za 24 ur. Ko se preneha peniti, je tekočina rjave barve in ima vonj po goveji gnojnici. Gnojilo moramo razredčiti v razmerju 1:10 (1 liter gnojila na 10 litrov vode). S tem gnojilom lahko gnojimo vse poletje 1x tedensko vso zelenjavo.

Učinkovito in vsestransko gnojilo dobimo, če zmešamo enak del koprivinega in gabezovega gnojila ter dodamo 10-kratno količino vode. Dele gabeza lahko primešamo tudi kompostu in ga obogatimo.

Odrasli rastlini Gabeza lahko liste in stebla odrežemo največ petkrat letno.

[ALp]

Zakon pazipes, tud pr men je kompost nekako glavna stvar vseh miksov. Bom pa probu zdej namesto šote al pa kokosa uporabit listni kompost, k ga najdeš listnatem gozdu pod plastjo listov. Super stvar! Tud za bedding za črve je odličen!

Bi pa tle izrazu eno svoje mnenje. Uporaba gnoja bi ti odsvetoval, čeprav je staran. To ma dost velik potencial za raznovrstne bolezni itd. Js se držim načela, da vsak gnoj prej skompostiram, najboljše da je staran. Manjše količine svežga sicer ne škodijo, sam se ga vseen izogibam.

Pesek maš namesto perlita? Ravno zdele delam en miks pa ne vem a naj sploh uporabim perlit, al naj najdem kako drugo alternativo. Sm razmišljal o pesku...

Pa pr miksih je tko, da je fajn pustit zadevo, da se uleže in zalaufa. Tko ene dva tedna je dovolj.

sensi, hvala za ta dodatek. To da pa smrdi po goveji gnojnici je pa čist res, zato pa prakticiram zadevo brez vode. Ekstrakt ne smrdi niti najmanj, pa še bolj priročen je. Sem že razmišljal in moram čim hitreje sprobat, kako je s koprivami, če bi se tud dalo kr ekstrakt nardit.

[germ]

nekje sem bral, da če koprivo namakamo do 24 ur se dobljena tekočina uporablja kot škropivo za uši. Če jo namakamo več kot 24 ur se uporablja kot gnojilo. Da bo škropivo ali gnojilo še bolj učinkovito lahko tekočini dodamo še liste od navadnega gabeza in njivsko preslico.
Njivska preslica pa je tudi uporabna za zatiranje plesni, rje, škrlupa, pršic, rdečega pajka ter krepi in varuje pred boleznimi.
1 kg sve­že ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v 10 l vode. Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure na nižji tem­peraturi. Ko se ohladi, jo precedimo.

[ALp]

Ma ja no, s to koprivo je tak. Dlje k namakaš, močnejša je koncetracija in je posledišno tud treba bolj razrečit pred uporabo. Js ponavadi namakam en teden pol pa uporabim kot gnojilo za zemljo al pa liste. Za liste razrečim bolj k za zemljo.

[Polde]

a ve kdo kakšen delež npk vsebuje 'drek' sladkorne pese?Ali je poudarek na N ,P ali K(kombinacija?)tle mi govori model da je super za cvetenje-> ne ve pa zakaj ..?masterblaster?veš ti?anyone?zanima me še predvsem kje raste gabez?se ga še da nabrat?
hvala

[masterblaster]

jaz ne vem nič o tem npk ,prodajalec pa isto prav ko ti ,našu sem jo po naključju,so mi dal alternativo kurjem dreku:super za cvetenje,vsi biofreaki jo furajo,nč plevela not kot npr. pri drekcu,pa tejst je neprimerno boljši!to so info ki sem jih dobu v paketu z žakljem

[BIG]

ja če dela velike bate, potem naj bi imel veliko P-ja (fosfor)

[masterblaster]

bate dela grooomozanske ,samo kaj ko ne vem a je od biobizza al od te repe..verjetno kombinacija ,bom prlepu par slik ob priliki
P že,kaj pa K?in delež P?

[ALp]

Polde, gabez ti je vsepovsod. Zdej sicer v manjših količinah, vendar še vedno raste, tak, da imaš možnost, da ga najdeš. Najlažje ga boš našel ob kakšnih potokih. Travnata polja, ob gozdnih poteh ipd. Jaz sem ga večinoma zasledil v bolj senčnih lokacijah, drgač se pa sonca tud ne brani. Velik sreče.

Glede repe... Mislim, da ima manj dušika(N) in fosforja(P) in pa veliko več kalija(K). Nism ziher, bom mal počekiral.

[bajadera]

jz sm za outdoor 07 pa 08 uporablu brozgo iz kopriv.za tale gabez pa nism vedu,bom probu drug let .