MEHČANJE VODE
Slučajno sem našel nek članek v knjigi in mislim, da bi nam to koristilo. Tega postopka še nisem sprobal ampak se mi zdi, da bi zadeva morala špilat.
Predvidevam, da nimamo vsi idealne vode za zalivanje rastlin. Nekateri imamo pretrdo vodo, ki pa ni najboljša za zalivanje. Napisal bom postopek za mehčanje - razluženje - pretrde vode.
Vodo omehčamo za 1°d, če v 10 litrov vode dodamo 4 do 5g negnojene šote.
Šoto damo v vrečko iz gaze in jo namakamo čez noč. Humusova kislina v šoti veže apno v kalcijev humat, ki se v vodi obori in usede na dnu. Usedline ne uporabljamo za zalivanje. Z odmerjeno količino šote lahko torej uravnavamo trdoto vode!
Za mehčanje vode so zelo pripravne »aquisal« tablete; z njimi razlužimo vodo preprosto, čisto ter brez zamudnega tehtanja in čakanja. Pripravne so zlasti za sobnega vrtnarja, ki ne mara zamotanih posegov.
Tudi posode za zbiranje vode naj bodo čiste. Večkrat jih umijemo z sodo, da se vanje ne naselijo gnilobne bakterije in alge. Če primešamo v 10 litrov vode 1 do 3g modre galice preprečimo razvoj alg, košček bakra v vodi doseže isto in ne škodi rastlinam.
p.s. če kdo najde te aquisal tablete naj da gor kakšen link
lp
Mehčanje vode
Re: Mehčanje vode
Priporočena trdota vode: 100-150 mg(Ca)/l
Vir: Jorge Cervantes - The ultimate grow
Vir: Jorge Cervantes - The ultimate grow
Re: Mehčanje vode
dodajam še...
...zalivamo le s »sladko« vodo, ki ni presoljena, kot je npr. morska. Vode, ki vsebujejo mnogo apnenih, magnezijevih ali drugih soli, štejemo za »trde«. Pretrde vode niso primerne za zalivanje, ker vežejo kisline v tleh do nezaželene alkalnosti, na listih pa puščajo solne lise, ki kvarijo rastlini videz in ovirajo asimilacijo, dihanje kutikularno transpiracijo.
Vodovodne vode so ponavadi pretrde. Za zalivanje so uporabne le, če so »postane«. Vodovodno vodo pustimo čez noč v odprti posodi, da ima stik z zrakom, tako da se del apna obori in usede na dno posode. Usedline ne smemo uporabljati za zalivanje. Vsako prelivanje, vbrizgavanje ali mešanje vode pospeši izločanje apna in drugih soli, ker omogoča večje vsrkavanje zraka. Sobni vrtnar naj ima vselej pri roki postano vodo! Ko vodo mešamo ali prelivamo, izhlapeva tudi klor, ki je dostikrat dodan pitnim vodam. Manjše količine klora niso škodljive, ker se hitro vežejo z apnom v kalcijev klorid. V tej obliki je apno zelo topljivoin se z zalivanjem izpira. Nekateri mehčajo vodo s kuhanjem. Postopek je zanesljiv, vendar ni priporočljiv, ker kuhani vodi manjka aktivni kisik. Isto velja za vodo iz bojlerja.
Pri nas izražamo trdoto vode (karbonatno) v nemških stopinjah(d=NT): to pomeni, da je v 1 litru vode 10 mg CaO ali 7,14mg MgO.
"čik pavza"
Voda, ki ima od 0 do 7°d je mehka, od 7 do 12°d je srednje trda. Vode do 12°d, so uporabne za zalivanje.
Še večjo prednost ima deževnica, ki je mehka. Vendar je deževnica v industrijskih predelih tudi onesnažena s sulfatnimi spojinami in žvepleno kislino ali nitratnimi spojinami. V industrijskih in mestnih predelih prestrežemo deževnico šele potem, ko je že nekaj časa deževalo in je ozračje sprano in čisto. V kraških in sušnih predelih, kjer primanjkuje studenčne vode, je na voljo kapnica, to je v cisterne prestrežena deževnica. Tudi to je mehka voda in uporabna za zalivanje.
POTOČNA ali REČNA VODA je prav tako lahko uporabna., zlasti če izvira na tleh iz geološko starejših kamnin (granit, diabaz, porfir, gnajs), ki nimajo karbonatnih in sulfatnih spojin (soli), apna in magnezija. Vode iz krednih, jurskih, dolomitnih in drugih apnenčevih hribin so ponavadi trde! Tako vodo moramo razlužiti. Vode iz potokov ali rek, v katere se izlivajo industrijske odplake, niso za zalivanje, zlasti če vsebujejo nitrite, amoniak in druge produkte vrenja.
Vode iz kalov in luž so lahko okužene in vir bakterijskih in glivičnih bolezni.
V ribnikih je ponavadi voda dobra, kadar ribe niso umetno krmljene z mesom ali drugimi organskimi snovmi.
...zalivamo le s »sladko« vodo, ki ni presoljena, kot je npr. morska. Vode, ki vsebujejo mnogo apnenih, magnezijevih ali drugih soli, štejemo za »trde«. Pretrde vode niso primerne za zalivanje, ker vežejo kisline v tleh do nezaželene alkalnosti, na listih pa puščajo solne lise, ki kvarijo rastlini videz in ovirajo asimilacijo, dihanje kutikularno transpiracijo.
Vodovodne vode so ponavadi pretrde. Za zalivanje so uporabne le, če so »postane«. Vodovodno vodo pustimo čez noč v odprti posodi, da ima stik z zrakom, tako da se del apna obori in usede na dno posode. Usedline ne smemo uporabljati za zalivanje. Vsako prelivanje, vbrizgavanje ali mešanje vode pospeši izločanje apna in drugih soli, ker omogoča večje vsrkavanje zraka. Sobni vrtnar naj ima vselej pri roki postano vodo! Ko vodo mešamo ali prelivamo, izhlapeva tudi klor, ki je dostikrat dodan pitnim vodam. Manjše količine klora niso škodljive, ker se hitro vežejo z apnom v kalcijev klorid. V tej obliki je apno zelo topljivoin se z zalivanjem izpira. Nekateri mehčajo vodo s kuhanjem. Postopek je zanesljiv, vendar ni priporočljiv, ker kuhani vodi manjka aktivni kisik. Isto velja za vodo iz bojlerja.
Pri nas izražamo trdoto vode (karbonatno) v nemških stopinjah(d=NT): to pomeni, da je v 1 litru vode 10 mg CaO ali 7,14mg MgO.
"čik pavza"
Voda, ki ima od 0 do 7°d je mehka, od 7 do 12°d je srednje trda. Vode do 12°d, so uporabne za zalivanje.
Še večjo prednost ima deževnica, ki je mehka. Vendar je deževnica v industrijskih predelih tudi onesnažena s sulfatnimi spojinami in žvepleno kislino ali nitratnimi spojinami. V industrijskih in mestnih predelih prestrežemo deževnico šele potem, ko je že nekaj časa deževalo in je ozračje sprano in čisto. V kraških in sušnih predelih, kjer primanjkuje studenčne vode, je na voljo kapnica, to je v cisterne prestrežena deževnica. Tudi to je mehka voda in uporabna za zalivanje.
POTOČNA ali REČNA VODA je prav tako lahko uporabna., zlasti če izvira na tleh iz geološko starejših kamnin (granit, diabaz, porfir, gnajs), ki nimajo karbonatnih in sulfatnih spojin (soli), apna in magnezija. Vode iz krednih, jurskih, dolomitnih in drugih apnenčevih hribin so ponavadi trde! Tako vodo moramo razlužiti. Vode iz potokov ali rek, v katere se izlivajo industrijske odplake, niso za zalivanje, zlasti če vsebujejo nitrite, amoniak in druge produkte vrenja.
Vode iz kalov in luž so lahko okužene in vir bakterijskih in glivičnih bolezni.
V ribnikih je ponavadi voda dobra, kadar ribe niso umetno krmljene z mesom ali drugimi organskimi snovmi.
>>OnePiecePuzzle>>
Re: Mehčanje vode
Jest bi naredil poskus z tistimi lističi za ph mert samo to ni tolk natančno.
Bi pa prosil koga, ki ima doma elektonski merilec ph-ja in nekaj 4-5g negnojene šote za ekspreiment po navodilih. Zanima me, če se bo ph kaj spremenil.
Zmeri ph vode preden daš notri šoto, ponovi meritve vode naslednji dan in sporoči rezultate.
Bi pa prosil koga, ki ima doma elektonski merilec ph-ja in nekaj 4-5g negnojene šote za ekspreiment po navodilih. Zanima me, če se bo ph kaj spremenil.
Zmeri ph vode preden daš notri šoto, ponovi meritve vode naslednji dan in sporoči rezultate.
>>OnePiecePuzzle>>
Re: Mehčanje vode
Tisto o ph-ju sem omenil, ker me zanima če bo ph kaj dol padu?
Glede na to, da ima šota nizek ph je možno da ga zbije dol.
Za hydro pa ne vem.
Če dobim to šoto ti jo lahko pošljem po pošti pa sprobaš obe možnosti.
Glede na to, da ima šota nizek ph je možno da ga zbije dol.
Za hydro pa ne vem.
Če dobim to šoto ti jo lahko pošljem po pošti pa sprobaš obe možnosti.
>>OnePiecePuzzle>>
Re: Mehčanje vode
Cereus šota bo sigurno zbila PH vode, to ti povem iz lastnih izkušenj v akvaristiki, kjer se šota dodaja kot filtrirni material v filter z namenom da zniža PH vode v primeru, da imaš ribe, ki zahtevajo kisle vode.
Re: Mehčanje vode
Sredstva za zniževanje trdote vode se dobi v trgovinah za akvaristiko. Po mojem ne bi smelo biti težav, če bi tako pripravljeno vodo uporabil za zalivanje rastlin - konec koncev so ti preparati varni za akvarijske rastline.
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley
Kdo je na strani
Po forumu brska: 16 in 0 gostov
Opozorilo
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.