NOVICE iz sveta konoplje

[setheh]

Farmacevtska industrija ni zadovoljna: 80% uporabnikov konoplje preneha z uporabo farmacevtskih zdravil na recept.
datum: 22. 01. 2016

Farmacevtska industrija je lahko resno zaskrbljena nad rezultati nedavne raziskave, ki jo je izvedel Centre for Addictions Research of BC. Farmacevtska (kot tudi alkoholna) industrija ima močen vpliv v Washingtonu in že dolgo lobira proti legalizaciji konoplje, da bi si zaščitila svoje dobičke. Kljub temu se tok obrača, saj z legalizacijo vedno več uporabnikov konoplje odkriva, da je ta rastlina lahko varna alternativa farmacevtskim zdravilom z nevarnimi stranskimi učinki.

Komentiraj novico

[skorc]

Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD)
datum: 27. januar, 2016

Socialni demokrati smo se v volilnem programu leta 2014 zavezali, da bomo zakonsko uveljavili regulacijo rastline konoplja, aprila leta 2015 pa smo razpravo o legalizaciji konoplje uvrstili med šest prioritet stranke. V mesecu novembru prejšnjega leta so glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanec SD Jan Škoberne, vodja projekta SD Legalizator.si Gorazd Prah in predstavnik Mladega foruma SD Andrej Omerzel na novinarski konferenci že predstavili dve verziji predloga Zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov. Predlog zakona je bil zdaj v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem. V stranki SD želimo široke politične podpore, prav tako pa tudi širše podpore civilne družbe.

V prvi, bolj konzervativni različici sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena lekarnam. Druga različica omogoča tudi gojenje konoplje za osebno uporabo polnoletnikom in zakonsko uokvirjenje delovanja socialnih klubov. Osnovna ideja osnutka zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov je urediti tri stvari – medicinsko uporabo konoplje, vprašanje osebne odgovornosti in nemedicinske rabe konoplje ter ekonomske možnosti, ki jih prinaša ta rastlina.

V prvi različici osnutka zakona sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Pri tem je raba v medicinske namene vezana na zdravniški recept, pri rabi v druge namene pa mora lekarna pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, obvezno mora tudi dobiti soglasje lokalne skupnosti, kjer namerava izvajati dejavnost. Če tega ne dobi, ji je maloprodaja konoplje in njenih derivatov v druge namene onemogočena. Osnutek omejuje maksimalno dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na 10 gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ 10 gramov na posameznika.

Preseganje te vrednosti je v obeh primerih možno le na podlagi recepta, ki ga bolniku predpiše zdravnik. Pri tem so prodaja, ponudba in posest prepovedana osebam, mlajšim od 18 let, razen če imajo zdravniški recept. Po osnutku zakona je konopljo in njene derivate prepovedano dajati kot darilo. Poleg tega je oglaševanje dovoljeno le v strokovnih revijah in specializiranih medijih, drugje ne. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine in prerazporedi v tretjo skupino.

Druga, manj konzervativna različica osnutka zakona omogoča še gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnikom in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uživanja drugim osebam. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno.

Komentiraj novico

[setheh]

Odprta kuhinja: Konopljini zelenčki
datum: 20. 01. 2016

O konoplji lahko pišemo na sto in en način. Tomaž in Boštjan iz podjetja Be Hempy, jo vidita po svoje - tudi kot mikro zelenje in kot aktivirana konopljina semena. Industrijska konoplja je ena bolj vsestranskih rastlin. Spada med oljnice, skupaj s sončnicami, bučami, lanom. Njena uporaba sega veliko dlje kot le v kuhinjo. Predela in uporabi se lahko skoraj vsa rastlina. Cvetovi s semeni, listi in stebla. A ostanimo pri kulinarični rabi. Iz semen se stiska visokokakovostno konopljino olje, ki blagodejno vpliva na organizem in ima veliko vitaminov in mineralov. Iz luščin, ki ostanejo od stiskanja, se lahko naredi moka, ki je ...

Komentiraj novico

[setheh]

Pogled v življenje himalajskih vasic, ki gojijo konopljo
datum: 2. 2. 2016

V indijski Himalaji se mnoge vasi preživljajo z gojenjem indijske konoplje (marihuane) kljub pregonu policije, saj ima konoplja v tej deželi starodavno in neprekinjeno tradicijo. Ko rastline požanjejo, vaščani svoje dlani drgnejo ob cvetove in tako zbirajo smolo, ki jo nato oblikujejo v nekakšne klobasice po imenu čaras.

Komentiraj novico

[setheh]

[VIDEO] Bo marihuana že kmalu na voljo v slovenskih lekarnah?
datum: 2. 2. 2016

V lekarni bi lahko posameznik kmalu kupil do 10 gramov konoplje. To pozdravljajo predvsem tisti, ki zagovarjajo uporabo konoplje v zdravstvu, saj naj bi imela veliko pozitivnih vplivov na bolnike. Več dvomov pa dopušča njena rekreativna raba. Nasprotniki zakona tako še naprej vztrajajo, da bo ta ustvaril še več odvisnikov. Prav tako jih skrbi, da bi na tak način mladostniki sprejeli sporočilo, da konoplja ni škodljiva.

Komentiraj novico

[setheh]

NASA je odkrila THC na meteoritu
datum: 3. 2. 2016

Skupina astrofizikov iz Univerze na Havajih je povzročila vznemirjenje v znanstveni skupnosti, ko so odkrili spojino tetrahidrokanabinol (THC) na meteoritu, ki so ga leta 2010 našli v nevadski puščavi. Ta študija, ki jo delno sponzorira NASA v obliki subvencije za astrobiološke raziskave, je prvi zabeležen dokaz o najdbi psihoaktivne organske spojine, ki izvira izven zemeljske atmosfere. To odkritje lahko radikalno spremeni naš sodobni pogled na psihotropne agente in njihov "kozmični" izvor, priznava astrofizik James Han, vodja znanstvene skupine.

Komentiraj novico

[thompson]

Medicinska konoplja prihaja v Hrvaške lekarne
datum: 9. 2. 2016

Vsa zdravila, ki so bazirana na medicinski konoplji bodo že čez dober mesec zapolnila vse hrvaške lekarne. Vsi bolniki, ki za zdravljenje potrebujejo konopljo, jo bodo lahko brez problema kupili v lekarni. V jeseni pa lahko pričakujemo veljanje novega zakona, ki bo odločal katerim boleznim lahko zdravniki pripišejo zdravljenje z konopljo. Največ bolnikov, ki bodo dobili zdravljenje z to neverjetno rastlino so bolniki z multiplo sklerozo, epilepsijo in AIDS-a. Zdravljenje naj bi trajalo 30 dni in skupna količina predpisanega THC-ja naj ne bi presegala 7,5 gramov. Iz Imunološkega zavoda so sporočili, da že sodelujejo z proizvajalcem konoplje, ter da se pripravlja oljni ekstrakt konoplje in da verjamejo, da bo na voljo vsem že v mesecu dni. Zaenkrat cena zdravila še ni znana, lahko pa primerjamo evropske cene mesečnega zdravljenja, ki se gibljejo od 500 do 700 evrov.Upamo da je to samo prvi korak do vsesplošne legalizacije konoplje.

Komentiraj novico

[setheh]

Legalizacija konoplje pred vrati?
datum: 12. 2. 2016

Trava, kanabis, marihuna, gandža – skratka konoplja – je pri nas prepovedana mehka droga, ki pa so jo ljudje po vsem svetu tisočletja uporabljali za lajšanje simptomov različnih bolezni. Raziskave dokazujejo njene široke terapevtske učinke. Je ena od najbolj varnih rastlin za zdravljenje, pri nas pa je dovoljena le sintetična uporaba ene učinkovine – THC. Tokrat se je zganila tudi politika: v javni razpravi je predlagani zakon o legalizaciji konoplje. Toda kako jo ohraniti pod nadzorom zdravstva, preprečiti črni trg? Kdo bo koval izjemne dobičke ob legalizaciji? Kakšna je resnica o konoplji, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.

Komentiraj novico

[setheh]

(TV oddaja) Posebna ponudba: Konoplja v medicinske namene - da ali ne?
datum: 13. 2. 2016

Konoplja v medicinske namene - da ali ne? Zakaj na bi kar 80% hudih bolnikov posegalo po hašiševem olju na črnem trgu? (Prvi del oddaje.)

Komentiraj novico

[setheh]

Poročilo o kiminalizaciji uporabnikov konoplje v Sloveniji
datum: 9. 2. 2016

ONEJ - društvo prekmurske pobude za reformo konoplje je objavilo poročilo o kriminalizaciji uporabnikov konoplje v Slovenij. Namen poročila je bilo ugotoviti trenutno situacijo glede penalizacije uporabnikov drog v Sloveniji ter jo primerjati z ostalimi članicami EU. Že leta 2000 je RS sprejela zakon, ki naj bi dekriminaliziral posedovanje in uporabo vseh drog. V praksi pa so se okoliščine zaostrile do te mere, da je delež z drogami povezanih kaznivih dejanj na prestolnico najvišji v EU. Bolj natančna analiza kaže na to, da so nekatere policijske uprave (in posledično sodišča) preprosto prilagodila nizko število dejanskih kaznivih dejanj na tak način, da so za kazniva dejanja šteli dejanja, ki bi morala biti obravnavana kot manjši prekrški.

Komentiraj novico