Onkološkim bolnikom zdaj predpisujejo tudi zdravila iz konoplje.Dr. Jožica Červek in Mojca Senčar, predsednica Združenja Europa Donna. Foto: Mavric Pivk/Delo
Čeprav so zdravila iz konoplje pri nas zdaj dovoljena in jih sme predpisati vsak zdravnik z licenco, se za to odločajo le redki. Ker še nihče ni sprožil postopka, da bi bila ta zdravila dostopna na stroške ZZZS, jih je mogoče predpisati le na beli recept. Bolniki, ki jih želijo prejemati, so tako samoplačniki. Med redkimi izjemami so bolniki, hospitalizirani na onkološkem inštitutu (OI).
Zaslugo za to ima onkologinja primarijka dr. Jožica Červek, ki je pred dvema letoma na strokovnem svetu OI sprožila postopek za nabavo kanabinoidov. Za hospitalizirane onkološke bolnike zdaj kanabinoidna zdravila pripravljajo v tamkajšnji lekarni. »Na voljo imamo kanabinoidno raztopino. Zdravilo dobivajo mesec dni, na stroške bolnišnice. Prednost je, da v tem času ugotovimo, ali je takšno zdravljenje zanje smiselno, učinkovito. Enomesečna terapija zunaj bolnišničnega zdravljenja jih potem stane 140 evrov,« razlaga dr. Jožica Červek.
Dodatek k zdravljenjuZa zdaj uporabljajo na OI sintetične kanabinoide, ki so na voljo od leta 2014, fitokanabinoidi oziroma naravni pripravki iz konoplje pa so dovoljeni od marca letos, tako da se šele pripravljajo na njihovo uporabo. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo kanabinoidi (učinkovine iz konoplje) pri izbranih skupinah bolnikov v več vejah medicine svoje mesto, običajno kot učinkovit dodatek k standardnemu zdravljenju, s čimer se doseže večji terapevtski učinek. Tudi slovenska zdravniška stroka je začela pred dvema letoma razvijati in izpopolnjevati smernice o uporabi kanabinoidov v medicini. Te so, skupaj z indikacijami in načini uporabe zdravil, nedavno objavili v farmacevtskem vestniku, zdaj pa so onkološki inštitut, zdravniška zbornica in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj začeli pripravljati tri sklope izobraževanj za zdravnike o uporabi zdravil iz konoplje. Prvi bo novembra letos, nadaljevanje prihodnjo pomlad.
Sintetične kanabinoide že zdaj uporabljajo pri zdravljenju simptomov napredovale rakave bolezni, za nevropsihiatrične indikacije, pri epilepsiji, motnjah spanja in hranjenja, pri kronični bolečini, vendar je zdravnikov, ki se odločijo za takšno zdravljenje, le peščica. Tisti, ki se, pa ga običajno uvedejo takrat, ko s standardnimi zdravili ne dosežejo zaželenih učinkov. »To je pravilna odločitev,« pravi Červekova. Zlasti dobrodošla so ta zdravila pri bolnikih, ki imajo veliko različnih simptomov. Na OI prejema konopljina zdravila na mesec med šest in osem bolnikov, koliko je vseh, ki se zdravijo na ta način, pa ni znano, saj teh podatkov, kljub njenim prizadevanjem, ne zbirajo centralizirano.
»Prednost kanabinoidov je, da v nasprotju s standardnimi zdravili ne pokrivajo enega samega simptoma. Bolečina namreč povzroči nespečnost, neješčost, strah, nemir in druge težave in ravno pri tem so lahko ta zdravila učinkovita.« K protibolečinskim zdravilom, če so neučinkovita, tako zdaj bolnikom na onkološkem inštitutu dodajo še kanabinoidno raztopino, magistralno zdravilo, ki ga pripravljajo v svoji lekarni. Do zdaj so uporabljali sintetične kanabinoide, v dobavi so tudi fito- oziroma rastlinski kanabinoidi.
Nekaterim bolnikom, ki želijo naravna zdravila, napišejo tudi recept, s katerim lahko te pripravke dobijo v lekarnah v Avstriji, denimo sativex, ki je v obliki ustnega pršila. V čem se razlikujejo fito- in sintetični kanabinoidi? »Naravni izvlečki imajo manj neželenih učinkov, za zdravilni učinek je potreben tudi manjši odmerek. Pa še ena bistvena razlika je: ko se v laboratorijih sintetizira THC, se ob tem tvorijo še nekatere snovi, ki imajo stranske, neželene učinke,« razlaga onkologinja.
Bolniki med dvema polomaNe pomaga pa konoplja pri vseh in bolniki to vedo, pravi. Nekateri so indoktrinirani od zdravilcev in črnega trga, kjer je pogost pojav finančno izčrpavanje. Zlasti tistim, ki opustijo zdravljenje, se povzroča huda škoda. V pripravkih so lahko pesticidi, lahko se zgodi, da sploh ne vsebujejo učinkovitih kanabinoidov oziroma premalo. Ali pa je učinkovine THC zelo veliko, tako kot v rekreativnih preparatih, in imajo negativne stranske učinke. Prav tako se ne upoštevajo kontraindikacije, kot je denimo pri srčnih in starejših bolnikih ter otrocih in mladostnikih, pri katerih je strokovno dokazano, da jim povzročajo večjo ali manjšo škodo, zlasti na kognitivnem področju.
»Bolniki so tako razpeti med dva pola: na enem so zdravilci oziroma samozdravilci in na drugem zdravniki. Nekateri posamezniki, ki ponujajo pripravke na črnem trgu, odvračajo bolnike od standardne medicine in ustreznega zdravljenja, zdravniki pa odvračajo bolnike od uporabe hašiševega olja, ki prevladuje na črnem trgu. Vsak je na svoji strani reke.« Ta slika je sicer nekoliko poenostavljena, dodaja, saj so tudi vmesne situacije. A zagotovo zdravniška stroka ne sodeluje dovolj pri uvajanju novih zdravil iz konoplje.
»Vse skupaj se dogaja prepočasi, predvsem je na tem področju premalo znanja, nekateri imajo predsodek do vsake nove stvari, za povrhu je konoplja še vedno kriminalizirana, kar sproža previdnost. Vendar povzroča THC ob stalnem jemanju telesno odvisnost le pri devetih odstotkih uživalcev, alkohol pri 35 in nikotin pri skoraj 30 odstotkih. Tudi opioidi, ki jih predpisujemo, imajo stranske učinke in povzročajo odvisnosti.«
Dr. Červekova, ki je poleg interne medicine specializirala onkologijo in paliativno oskrbo, spremlja pomembnejše študije in raziskave o vplivu konopljinih zdravil na zdravljenje raka, ki jih izvajajo po svetu. A do zdaj, poudarja, vse te raziskave potekajo na živalskih modelih in na tumorskih celicah, kliničnih raziskav je komaj kaj. Eden od razlogov za to je, da je bila konoplja desetletja povsem zapostavljena kot zdravilo.
»Najverjetneje tudi ni bilo potrebe po teh raziskavah, saj je zelo veliko novih tarčnih sistemskih zdravil. Študije, ki so bile opravljene, pa nedvomno kažejo, da kanabinoidna zdravila vplivajo na rast in razvoj raka, da lahko povzročijo propad rakave celice, ustavijo razmnoževanje celic, ustavijo lahko tvorbo novih žil, ki jih tumor ustvarja, da dobi veliko kisika in veliko hrane, in zmanjšajo metastatski potencial raka.
Tarča pri tem so kanabinoidni receptorji. Vendar rak dojke, denimo, ni ena sama bolezen, temveč je veliko podskupin – če bodo v njem kanabinoidni receptorji, bo bolnica verjetno imela dodatno možnost, da se bo zdravila s kanabinoidi, če receptorjev ni, bo zdravila dobivala v prazno. Vendar za zdaj še nihče ne določa kanabinoidnih receptorjev v rakavih tkivih za klinično uporabo. Neznank je še veliko, načeloma pa so kanabinoidni receptorji v tumorskem tkivu ena od možnih tarč, če jih tumor seveda sploh ima.«
Velik napredek pri raku prinaša ravno kombinirano zdravljenje, saj ima rakava celica več tarč in najbolj učinkovita je zagotovo uporaba zdravil, ki jih napadajo. Kanabinoidna zdravila so tako morda tretja ali četrta možna izbira v bodočnosti in jih je mogoče dobro kombinirati, kar kažejo tudi nekatere študije. V kombinaciji s sistemsko terapijo, torej s citostatiki in biološkimi zdravili, je lahko uspeh zdravljenja boljši. A takšnega zdravljenja še ni. »Lahko pa ta zdravila, glede na spodbudne podatke, uporabljam pri neozdravljivih bolnikih v paliativni oskrbi za zdravljenje simptomov bolezni,« razlaga zdravnica. Pomagajo predvsem izboljšati kakovost življenja.
Tega, da se bolnik z rakom popolnoma pozdravi s hašiševim oljem, ne verjame: »Ko se iz primarnega tumorja razširi v druge organe, ko je tumor naredil zasevke, ni zdravila, ki bi lahko to bolezen pozdravilo. Metastazirani rak je zdaj neozdravljiva bolezen.«
Brez evforije in stranskih učinkovMed pacienti dr. Červekove je tudi dr. Mojca Senčar, nekdanja zdravnica in predsednica združenja Europa Donna, ki brez dlake na jeziku spregovori o zdravljenju s konopljo. Raka je prvič prebolela pred 35 leti, pred dvema letoma se ji je po 33 letih povrnil v metastatski obliki. »Ostalo je morda nekaj celic, kar je povsem dovolj, da so se, ko je padla odpornost, nekje ugnezdile in se začele razvijati. Te celice, hormonsko odvisne, so se začele razširjati v pljučni ovojnici. Ko so začeli iskati primerna zdravila, mi sprva niso čisto nič pomagala, povzročila pa so veliko stranskih učinkov – izjemno me je srbela koža, v ustih sem imela afte, spremenil se mi je okus, zmanjšal se je apetit –, sem si rekla, da šteje kakovostno, ne dolgo življenje.
Takrat sem slišala veliko o zdravilih iz konoplje. Čeprav nisem vedela veliko o njih, sem se odločila, da bom poskusila. Prva sem se priključila v študijo, ki jo je začela dr. Červekova. Preizkušali sva, kakšno razmerje THC in CBD (aktivna substanca v konoplji, ki ne deluje psihoaktivno, op. p.) je primerno zame in tudi za druge bolnike. Nisem želela biti 'zadeta', želela sem dobro živeti. Ker sem po osnovni stroki anestezistka, onkologinja, sem si laže določala tudi odmerek. Najprej smo poskusili z razmerjem med THC in CBD 1: 1, pa ni bilo dobro. Imela sem motnje ravnotežja, jaz pa sem hotela voziti, normalno živeti. Potem smo poskusili razmerje 1 : 2. Zdaj jemljem zjutraj čisto majhen odmerek, zvečer nekaj več, vmes pa nič. To mi zadostuje,« pravi Mojca Senčar, ki se z onkologijo ukvarja že 52 let, od tega je 16 let tudi predsednica združenja.
Izboljšanje je bilo občutno. »Nisem imela več hude srbečice, okus se mi je nekoliko povrnil, nimam več težav z vnetjem v ustih, manj imam bolečin v sklepih in mišicah, bolje spim, imam več apetita ... Ljudje se sploh ne zavedajo, kako pomembna je prehrana za bolnika. Njegov metabolizem je povsem drugačen kot pri zdravem človeku, zato je za to, da živiš dlje, izjemno pomembno, kako se prehranjuješ. Pomembno je tudi, da si dobre volje. Jaz sem večna optimistka. Ta zdravila jemljem že dobro leto in pol, začela sem lani februarja. Pomembno je, da se dobro počutim, da imam voljo za delo. Nisem evforična in nimam stranskih učinkov,« je optimistična Mojca Senčar.
Razočarana je, ker zdravniki nimajo dovolj izkušenj na tem področju. »Danes je znano, da ima telo svoj kanabinoidni sistem, ki je zelo pomemben, saj skrbi za to, da smo v ravnovesju, za našo homeostazo. Razočarana sem, da mladi zdravniki niso bolj entuziastični, da jih ne zanimajo nove stvari. Ko sem bila mlada zdravnica, sem takoj, ko sem izvedela za kakšno novo metodo, želela to preizkusiti v praksi.«
Ne opuščati zdravljenjaNe le na področju konoplje, nasploh zdravniki premalo razmišljajo o tem, da ni dovolj, da dajo samo agresivna zdravila, ki pozdravijo ali ustavijo bolezen, je kritična. »Premalo upoštevajo, da imajo lahko ta zdravila hude stranske učinke, o tem premalo seznanijo bolnike, ne potrudijo se dovolj, da bi jim pomagali. Bolnik izgubi voljo do življenja, če je to le še životarjenje.«
Ker imajo nekatera zdravila hude stranske učinke, marsikdo na tiho opušča zdravljenje, opozarja dolgoletna onkologinja. Zdravniki se namreč premalo zavedajo, da ni dovolj, da samo živiš, ampak tudi, kako živiš. Vendar morajo tudi bolniki vedeti, da konopljina zdravila niso zdravilo za raka, zato ne smejo opustiti zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik, opozarja. Pa vendar zlasti tisti, ki imajo nizek prag tolerance in že navadnim težavam niso kos, opuščajo jemanje zdravil.
»Ker so ta zdravila mnogokrat preventiva razvoja metastaz, si s tem lahko kopljejo grob. Prepričana sem, da moraš zaupati klasični medicini, zraven pa si moraš privoščiti vse, kar ti olajša življenje in okrepi imunski sistem.« Kakor pravi, je rak bolnikov spremljevalec do konca življenja, edini spremljevalec, od katerega se ni mogoče ločiti. Pomembno je le še, v kakšnem sožitju bivata.