KONOPLJA IN PRAZGODOVINA

Predniki konoplje izvirajo iz Azije, morda s položnejših severnih pobočij Himalaje ali Altajskih gora. Točen izvor ni znan, saj je v kameni dobi čez kontinent potekalo mnogo poti, po katerih se je konoplja razširjala.

Ne vemo, kdaj sta se človeštvo in konoplja prvič srečala. Glede na način razširjanja rastline in radovednost človeške vrste, je bilo srečanje neizogibno. V svetu rastlin je konoplja kolonizator. Novo ozemlje zavzame tako, da tekoča voda in semenojede živali zanesejo semena na prazno in plodno zemljišče, ki je večji del dneva obsijano s soncem. Plodna zemlja, brez tekmujočih rastlin, je v naravi redka in ne ostane dolgo taka. Običajno nastane po katastrofah kot so zemeljski plazovi in poplave. Naravno razširjanje je počasno in rastline običajno rastejo v gostih snopih, saj seme pada približno v dosegu njihovih vej.

Med neolitikom, približno 10000 let nazaj, so nomadske skupine živele od ostankov ulova zveri, ribolova, lova ter nabiranja rastlin, zaradi česar je iskanje hrane predstavljalo njihovo glavno zaposlitev. To se je spremenilo, ko so se naučili vzgajati samorodne žitarice (trave) in razvijati poljedelstvo. Poljedelstvo zahteva skrb za določen kos zemlje in daje stalno zalogo hrane, kar omogoča ljudem, da oblikujejo stalna prebivališča. konoplja in neolitska plemena so verjetno prišla v pogosti stik, ko so rastline vdrle na plodne čistine - taborišča, poti in smetišča - ki so povsod, kjer živi človek.

V letu 1926 je ruski botanik Vavilov zbral opažanja njegovega tovariša Sinkaia o udomačevanju konoplje med kmeti altajskih gora v naslednje tekste: "1. divja konoplja; 2. širjenje konoplje z divjih rastišč v naseljena območja (oblikovanje plevelaste konoplje); 3. uporaba plevelaste konoplje; 4. kultivacija konoplje".

Rastline, ki se jih ljudje naučijo uporabljati, vplivajo na njihovo življenje, vključno z dojemanjem sveta, zdravjem in smermi, v katerih se razvijajo njihove tehnologije in gospodarstvo. Današnja konoplja izhaja iz ene od starodavnih rastlin, ki so omogočile prehod v civilizacijo.

Najzgodnejši kulturni dokaz prisotnosti konoplje prihaja iz najstarejše znane neolitske kulture na Kitajskem, Yang-shao, ki se je pojavila ob Rumeni reki pred približno 6500 leti. Obleke, ki so jih nosili ljudje, mreže, s katerimi so lovili in vrvi, ki so jih uporabljali v najzgodnejših strojih, so bile vse izdelane iz dolgih, močnih in vzdržljivih vlaken konoplje. To dragoceno vlakno se loči od stebla konoplje, ko to strohni.

V zgodnjih klasikih Chou dinastije, napisanih pred več kot 3000 leti, se pogosto omenja "predzgodovinska kultura, zasnovana na lovu in ribolovu, kultura brez pisanega jezika, v kateri so zapisovali s pomočjo vozlov na vrveh. Mreže so uporabljali za lov in ribolov in tkanje mrež se je sčasoma razvilo v izdelovanje oblačil". Prav možno je, da so avtorji pisali o ljudeh Yang-shao.

Ko se je njihova kultura razvijala, so ti ljudje zamenjali svoja živalska krzna z tekstilom iz konoplje. Sprva so konopljo nosili le bogatejši, ko pa je postala dostopna svila, so se v konopljo oblačili skoraj vsi.

Ljudje na Kitajskem so iz konoplje pridobivali več izdelkov, ne le vlakna. Semena konoplje so bila ena od hranljivih zrn zgodnje Kitajske, skupaj z rižem, ječmenom, prosom in sojo. Semena so zdrobili v kašo, pražili cela ali pa skuhali. V starodavnih grobnicah Kitajske so bile žrtvene posode napolnjene z konopljinimi semeni in drugimi zrni, za življenje po smrti. Iz predzgodovinskih časov so zapisi o stalni pomembnosti konopljinega semena kot hrane tja do drugega stoletja pred Kristusom, ko so seme zamenjale okusnejše žitarice. (zanimiv zapis iz arhivov Tung-kuan (28 n.š.) omenja, da so po lakoti, ki jo je povzročila vojna, ljudje živeli od "divje" konoplje in soje)

Opaženi so bili tudi učinki konopljinih smolnatih listov in cvetov. Pen-tsao Ching, najstarejša znana farmakopeja, pravi, da sadovi (cvetoči vrhovi) konoplje "v prevelikih količinah povzročajo halucinacije" (dobesedno: "prikazovanje hudičev"). Starodavno medicinsko delo pravi tudi, "če jo uporabljaš dolgo časa, omogoči komunikacijo z duhovi in olajša telo".

Marihuana, rastlina z močnim vplivom na psiho, je verjetno igrala vlogo magičnega zelišča, ko so se medicinski koncepti šele oblikovali. Pen-tsao Ching, ko govori v imenu legendarnega cesarja Shen-nunga (cca. 2000 p.n.š.), predpisuje preparate iz marihuane za "malarijo, beriberi, zaprtje, revmatične bolečine, miselno odsotnost in ženske težave". Celo korenina konoplje je našla svoje mesto v zgodnji medicini. Zdrobljena v pasto, je bila uporabljena za zmanjšanje bolečin pri zlomih kosti in kirurških operacijah.

Novi načini uporabe so bili odkriti, ko je Kitajska civilizacija napredovala in razvijala nove tehnologije. Stari Kitajci so se naučili mleti, greti in hladno stiskati semena konoplje, da bi iztisnili dragoceno olje. Njihova tehnika hladnega stiskanja se uporablja še danes. Stisnjena semena so z oljem oddala skoraj 20 odstotkov svoje teže. Olje konoplje, podobno lanenemu, se je uporabljalo za kuho, svetilke, podmazovanje, za osnovo barv, razredčilo ter za izdelavo mila. Po odstranitvi olja je preostali "kolač" še vedno vseboval 10 odstotkov olja in 30 odstotkov beljakovin, kar je bila hranljiva krma za udomačene živali.

Drug napredek je prišel s kitajskim izumom, papirjem. Vlakna konoplje, reciklirana iz starih cunj in mrež za ribolov, so tvorila papir tako obstojen, da so ga nedavno nekaj našli v grobovih v provinci Shensi, ki izvirajo iz časov pred letom 100 p.n.š.. Konopljin papir je znan po svoji dolgotrajnosti in odpornosti na trganje in se danes uporablja za papirnat denar (Kanada) in boljše izdaje Biblije.

Stari Kitajci so se naučili uporabljati skoraj vse dele rastline konoplja: korenino kot zdravilo; steblo za tekstil, vrvi in papir; liste in cvetove za intoksikacijo in zdravila; in semena za hrano in olje. Nekateri izdelki so se nehali uporabljati, vendar so jih čez čas odkrili drugi ljudje.

Medtem ko so Kitajci gradili svojo kulturo konoplje, so bombažne kulture Indije in kulture lanu v Sredozemlju spoznavala konopljo skozi razvijajočo se trgovino in preko potujočih plemen Arijcev, Mongolov in Skitov, ki so bili kitajski sosedi že od neolitika.

Arijci (Indo-Perzijci) so prinesli kulturo konoplje v Indijo pred približno 4000 leti. Častili so duhove v rastlinah in živalih in konoplja je igrala aktivno vlogo v njihovih ritualih. Na Kitajskem je zaradi močnega vpliva filozofskih in moralističnih religij uporaba marihuane skoraj izginila. Toda v Indiji je Arijska religija rasla skozi ustno izročilo, dokler ni bila zabeležena v štirih Vedah, zbranih med 1400 in 1000 pr.n.št. V tej tradiciji, za razliko od Kitajske, je bila marihuana sveta in k Bhanginem duhu so odpošiljali prošnje za "osvoboditev od stiske" in "olajšanje živčnosti" (iz Atharva Veda). Kot dar bogov, je v indijski mitologiji magična konoplja "zniževala vročine, omogočala spanec, olajševala drisko in zdravila neštete druge bolezni; poleg tega je vzpodbujala apetit, podaljševala življenje, bistrila um in izboljševala presojo".

Skiti so prinesli konopljo v Evropo po severni poti, kjer so našli ostanke njihovih taborov od Altajskih gora do Nemčije, ki so stari do 2800 let. V delih Evrope, kjer so se ukvarjali s plovbo po morju, kajenje marihuane nikoli ni bilo splošno razširjeno, vendar pa je vlakno konoplje postalo eden glavnih pridelkov v zgodovini skoraj vseh evropskih držav. Analiza peloda postavlja začetek kultivacije konoplje v leto 400 pr.n.št. na Norveškem, 150 pr.n.št. na Švedskem in 400 n.št. v Nemčiji in Angliji, čeprav je rastlina verjetno bila vzgajana na britanskih otokih že nekaj stoletij prej. Grki in Rimljani so uporabljali konopljo za vrvi, vendar pa so uvažali vlakno s Sicilije in iz Galije. In rečeno je bilo, da je "Cezar napadel Galijo, da poveže Rimski Imperij," kar je aluzija na rimske potrebe po konoplji.

Marihuana se je iz svojega oporišča v Indiji premaknila na zahod skozi Perzijo, Asirijo in Arabijo do leta 500 n.št. Z rastočo močjo Islama, je marihuana uspevala v priljubljeni obliki kot hašiš. V letu 1378 je emir Soudon Sheikhouni poskusil končati uporabo indijskega hašiša z uničenjem vseh takih rastlin in zapiranjem uporabnikov (ki so jim najprej zaradi večje prepričljivosti odstranili vse zobe). Vendar pa je v nekaj letih poraba marihuane narasla.

Islam je imel močan vpliv na uporabo marihuane v Afriki. Vendar pa je njena uporaba tako zakoreninjena v nekaterih starih kulturah doline reke Zambezi, da je očitno starejša od Islama. Plemena iz Konga, Vzhodne Afrike, jezera Victoria in Južne Afrike kadijo konopljo v ritualih in za razvedrilo. Starodavni kult Riamba je še vedno prisoten v Kongu. V verovanjih Riamba je marihuana bog, zaščitnik pred fizičnimi in duhovnimi nevarnostmi. Po celi Afriki se sporazumi in poslovne pogodbe zapečatijo z dimom iz metrske pipe.

Z bolj razširjenim potovanjem in menjavo je seme konoplje prišlo v vse dele znanega sveta na ladjah in v karavanah, ki so bile prepredene z vrvmi iz konoplje. In ko so prvi naseljenci prišli v Ameriko, so seme prinesli s sabo.

Literatura:
Marijuana Grower's Guide,
deluxe edition by Mel Frank and Ed Rosenthal