novice
Slovenske novice 

Uvod I Novice I Konoplja I Klasifikacija drog I Knjižnica I Prosti tek I Aktivist I Forum I Muzikafe I O nas I Pošta
 
   
  Tuje novice
  Domače novice
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
 
 
Uvod I Novice I Konoplja I Klasifikacija drog I Knjižnica I Prosti tek I Aktivist I Forum I Muzikafe I O nas I Pošta

V ZDA delijo marihuano kar zastonj

 

Tinca Štokojnik: Dekriminalizacija kanabisa

Če ste se začudeno namrščili, niste edini. Omenjeni urad (znan tudi kot Drug Enforcement Administration ali krajše DEA) je ena najbolj zagnanih organizacij na svetu, ko gre za iztrebljanje drog. V nasprotju z mnogimi evropskimi državami z enako ihto spravljajo za zapahe tako uživalce kot preprodajalce marihuane (znane tudi kot kanabis). Dolgo so se tudi upirali tistim zagovornikom zelene droge, ki so trdili, da se lahko kanabis uporablja v zdravstvene namene. Na koncu so se vdali pritisku in se novembra leta 2000 odločili, da bodo zadevo sami preizkusili. Zato so šefi pri DEA odobrili začetek za to agencijo zelo nenavadnega programa. 60 kalifornijskim bolnikom z aidsom, ki so se prijavili za poskusne zajčke v študiji o moznih pozitivnih učinkih kanabisa, so dali na voljo kanabis, ljubeče vzgojen pod nadzorom DEA.

Tavžentroža

Kanabis se je tako rekoč od prazgodovine uporabljal za lajšanje najrazličnejsih tegob. Nekatera ljudstva si z njim ze tisočletja pomagajo ob menstruacijskih in celo porodnih bolečinah. Danes ga pogosto uporabljajo bolniki z aidsom za izboljšanje teka, ki ga izgubijo zaradi zdravil. Zgodbe o tem, da bolniki z rakom manj bruhajo po kemoterapiji, če si prižgejo kakšen joint, se širijo vsaj od sedemdesetih let. Takrat so to menda odkrili za rakom oboleli nekdanji hipiji, ki so v cvetočih šestdesetih dobro spoznali učinke marihuane. Bolniki z glavkomom pravijo, da zmanjšuje pritisk v očesu. Marihuana naj bi tudi blažila tresavico in bolečine v mišicah, zato jo radi uporabljajo nekateri bolniki z multiplo sklerozo in cerebralno paralizo. Epileptikom menda preprečuje napade. Ker kanabis pri uživalcih zbuja dobro voljo, nekaterim resno obolelim predstavlja tudi psihološko olajšanje. Včasih se kot tegobe, ki jih omili ali odpravi kanabis, omenjajo tudi srbečica, artritis, depresija, migrene...

Takšni seznami bolezni so seveda povzročili veliko zanimanje farmacevtske industrije. Prva zdravila, ki vsebujejo kanabinoide - aktivne sestavine kanabisa - so na trgu že od osemdesetih let dalje. Toda bolnikom niso prevec všeč, saj imajo neprijetne stranske ucinke. Pravijo, da so od tablet dolgo in neobvladljivo omamljeni. Pri kajenju sta absorpcija in učinkovanje THC (tetrahidrocanabinola, aktivne učinkovine kanabisa) bolj postopna. Podjetja zdaj eksperimentirajo s spreji za nos, ki bi učinkovali počasneje.

Nevarnosti

Čeprav se kanabis uporablja kot zdravilo že od časa egipčanskih faraonov, pa je danes že govoriti o tem nevarno. Zdravniki, ki so seznanjeni s pozitivnimi učinki marihuane, bi v tako rekoč vseh drzavah lahko prišli v resne težave, če bi jo predlagali svojim bolnikom, saj je to navajanje k jemanju drog.

Še pogosteje pa zdravniki ne verjamejo štorijam o zdravilnih učinkih kanabisa. Margaret Haney, profesorica psihiatrije na newyorški univerzi Columbia, ki se ukvarja s proučevanjem učinkov marihuane pri bolnikih z aidsom, je ena od takšnih skeptikov. Na vprašanje, ali podpira medicinsko uporabo marihuane, odgovarja: "Nisem proti uporabi marihuane kot zdravila. Ampak preprosto nimamo še dovolj podatkov o njeni učinkovitosti."

Ross Thomas, odvetnik iz Indianapolisa in član organizacije NORML (National Organization for the Reform of Marijuana Laws ali Nacionalne organizacije za reformo zakonov o marihuani), se takim argumentom posmehuje: "Študije delajo že leta, in njihovi zaključki so skoraj vedno enaki. Ampak vedno se najde kdo, ki bo večno zahteval vedno nove študije!"

Mnoge zdravnike pa seveda skrbijo stranski učinki marihuane. Med doslej najbolj proučevanimi je rak na pljučih, ki ga lahko povzroči prekomerno kajenje (10 ali več pokajenih cigaret marihuane na teden, kot so ugotovili na ameriškem Nacionalnem inštitutu za rak). Niso izključene tudi druge kadilske bolezni, kot so bronhitis ali astma. Pretirano uživanje marihuane lahko povzroči spremembe v delovanju moških in ženskih hormonov. V nekaterih uživalcih marihuana povzroča občutke tesnobe, strahu ali paranoje. Zmanjšuje koncentracijo in upočasni dojemanje novih informacij, kar je sploh lahko nevarno pri udeležbi v prometu.

Še vedno zadržani

Takšne in podobne argumente so večkrat ponovili tudi sodniki ameriškega vrhovnega sodišča. Maja lani so razsodili, da se podporna združenja pacientov ukvarjajo z ilegalno dejavnostjo, če za potrebe svojih članov gojijo in delijo kanabis za lajšanje bolečin. S tem so še poglobili absurdnost ameriških zakonov, ko gre za obravnavanje medicinske uporabe kanabisa. Posamezne ameriške države imajo namreč pravico, da same dovolijo takšno uporabo. Takšnih držav je trenutno devet. Toda zvezni zakoni to prepovedujejo na celotnem ozemlju ZDA. Zato se dogaja, da v teh devetih državah ameriška zvezna policija aretira bolnike, ki si z dovoljenjem svoje države s kanabisom lajšajo bolečine.

Dogajanje okrog medicinske uporabe kanabisa je v ZDA zelo živahno. Med najpomembnejšimi razlogi za to je dejstvo, da imajo Američani eno najbolj restriktivnih zakonodaj, ko gre za droge. Zato je prepričevanje vlade in sodstva, da imajo nekatere droge lahko tudi pozitivne učinke, toliko težje. V državah s tradicionalno bolj liberalnim pristopom so zadeve drugačne. Soseda Amerike, Kanada, je lani postala prva država, ki je legalizirala uporabo kanabisa v medicinske namene, sicer pod strogim državnim nadzorom. To pomeni, da država od izbranih gojiteljev odkupi ves pridelek kanabisa in ga nato deli tistim, ki ga potrebujejo pri zdravljenju.

V Evropi še vedno raziskujejo možno uporabnost kanabisa pri zdravljenju. Na Nizozemskem na primer v okviru ministrstva za zdravje, socialo in šport od lani deluje Urad za medicinski kanabis. V Nemčiji podobno kot v ZDA nekatere dežele eksperimentirajo z medicinsko uporabo kanabisa, čeprav je sam kanabis še vedno prepovedana droga. Kljub razmeroma počasnemu raziskovanju terapevtskih učinkov kanabisa pa so evropske države manj stroge pri obravnavanju uživalcev kanabisa. Zaenkrat samo štiri države Evropske unije - Finska, Francija, Grčija in Švedska - še niso dekriminalizirale uporabe kanabisa. Uživalce kanabisa torej pošljejo v zapor. V ostalih pa navadno policija uživalcem zaseže drogo, uživalce pošlje na posvet z zdravnikom, pogosto pa morajo tudi plačati globo.

Slovenija šele začenja

"Dekriminalizacija kanabisa - to je za Slovence isto kot legalizacija. Znane informacije še niso toliko prodrle v javnost, da bi ljudje znali ločevati te zadeve. Če bi omenil medicinsko uporabo konoplje, bi se spet oglasil dosti velik delež populacije, ki bi nasprotoval 'legalizaciji' konoplje," pravi Matej Košir, višji svetovalec pri vladnem Uradu za droge. Košir opozarja, da je uživanje kanabisa pri nas dekriminalizirano že od sedemdesetih let dalje. Toda kanabis je v naši zakonodaji še vedno uvrščen v prvo skupino nedovoljenih drog. To pomeni, da je uporaba dovoljena izključno v zdravstveno-raziskovalne in v učne namene. Samo uživanje je prepovedano.

Če bi torej slovenski zdravnik svojemu pacientu priporočil marihuano, bi tvegal hujše sankcije kot bolnik, ki bi jo po njegovem nasvetu kadil. "To je potem napeljevanje na uživanje drog," razlaga Košir. "Tako da lahko edino neformalno, glede na svoje vedenje, znanje, informacije, ki jih ima, priporoča pacientom, naj poskusijo."

Toda to ne pomeni, da pri nas nihče ne uporablja kanabisa za lajšanje bolezni. "Je kar nekaj pacientov z multiplo sklerozo, tudi z astmo, ki dnevno uporabljajo kanabis, da si z njim lajšajo bolečine. Tisti, za katere vemo, so pri tem tudi uspešni," pravi Košir. 25. februarja je bila v Bruslju mednarodna konferenca o kanabisu, na kateri je sodeloval tudi predstavnik slovenskega Urada za droge. Na konferenci so ugotovili, da raziskave o medicinski uporabi kanabisa že potekajo, vendar jih mora biti še več. Udeleženci so zato sklenili, da bodo intenzivno razvijali mrežo strokovnjakov iz vseh držav, ki si bodo tako lahko izmenjavali informacije.

Slovenija se v to zaenkrat ne more vključiti, ker se pri nas nihče odkrito ne ukvarja z raziskovanjem zdravilnih učinkov kanabisa. Na vprašanje, ali že ima kakšna imena zdravnikov ali raziskovalcev, ki so se obrnili na Urad za droge, se Košir v zadregi zasmeje: "Odkrito povedano, tudi če bi jih imeli, bi jih skrivali tako kot največjo tajno nase države. Taki ljudje, ki se bodo s tem ukvarjali, so zelo dragoceni in jih ne bi vnaprej izpostavljali. Bo čas prinesel svoje, obljubim." Košir pravi, da navezujejo stike na medicinski fakulteti. Tam bi radi našli študente, ki bi se že skozi seminarske naloge, diplomska dela in podobno začeli ukvarjati z raziskovanjem učinkov kanabisa pri zdravljenju določenih bolezni. "Delamo dolgoročno, da bi se vzpostavil sistem in da bi tudi študij to sprejel kot podpanogo medicine, navezujemo stike z vsemi inštituti, klinikami, za katere je pač znano, da bi uporabljali to kot možnost zdravljenja svojih pacientov - Onkoloski inštitut, Protibolečinska ambulanta, Združenje za multiplo sklerozo pa Zveza za cerebralno paralizo..."

Toda na združenjih bolnikov bolezni, pri katerih se uporablja kanabis za zdravljenje, o tem ne vedo nič. Jože Primožič, sekretar Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček, pravi, da spremlja strokovno literaturo o cerebralni paralizi, pa še nikoli ni zasledil kakšnega članka o kanabisu kot terapevtskem pripomočku. "Toda osebno sem za legalizacijo, ne samo v zdravstvene namene," pravi. Dr. Ana Marija Keršič, zdravnica pri društvu Sonček, ve za možnost zdravljenja s kanabisom, vendar pravi, da se "pri nas to nič ne uporablja". Na vprašanje, če bi sama kanabis predpisala, pa odgovarja: "Če bi na pediatrični kliniki to dovolili, potem ja. Pri nas se pač predpisuje samo to, kar je doktrina." Štefan Kušar, vodja komunikacij in razvoja pri Združenju multiple skleroze Slovenije, pa je s potencialnimi pozitivnimi učinki kanabisa pri bolnikih z multiplo sklerozo dobro seznanjen. Pravi pa, da še nihce ni z njimi vzpostavil stika v zvezi s tem. "Naše uradno stališče je, da nismo odklonilni, ampak malce zadržani," je previden Kušar. Uradno ne vedo za nikogar, ki bi uporabljal kanabis za zdravljenje, "samo šušlja se o tem".

Prihodnost?

Matej Košir pravi, da je Urad za droge na področju medicinske uporabe kanabisa buldožer: "Mi rinemo, ostali pa za nami." Vsi se pač bojijo sankcij, zato je varneje, če daje pobude vladni urad. "Češ, ne nas grdo gledat, saj Urad za droge nas podpira, država nas je informirala in spodbudila, da se s tem ukvarjamo!" se smeje Košir.

Kaže, da je trenutno tudi sicer veliko odvisno od politike. Ta se tako po svetu kot pri nas nerada ukvarja z drogami, ker nočejo odganjati volivcev. Zato povsod ponavljajo, da je pred legalizacijo kanabisa za medicinsko rabo potrebno več raziskav. Predvsem pa je za politiko pomembno strogo ločevanje legalizacije kanabisa nasploh in legalizacije za medicinsko uporabo. Povsod po svetu se vlade boje, da bodo z legalizacijo medicinskega kanabisa odprli vrata splošnemu nenadzorovanemu uživanju te droge. Zlorabe so seveda možne, in vsi, ki zagovarjajo medicinsko rabo kanabisa, nimajo popolnoma nedolžnih namenov. Zaenkrat edini znani način preprečevanja zlorab je kanadski model: popoln državni nadzor nad gojenjem kanabisa in njegovim razdeljevanjem. Od uspeha Kanade na tem področju je tudi v veliki meri odvisno, kakšen odnos bodo imeli do medicinskega kanabisa drugod.

Pri Uradu za droge jeseni skupaj z nizozemskim Uradom za medicinsko uporabo konoplje pripravljajo posvet na to temo, na katerega bodo poskušali povabiti čim več strokovnjakov in združenj pacientov bolezni, kot so multipla skleroza, cerebralna paraliza, rak... "Takrat se bo sploh videlo, kakšen je interes stroke v Sloveniji," pravi Košir. Zaenkrat pa v Sloveniji prehudega zanimanja za medicinsko uporabo konoplje ni.

 
Več: Sobotna priloga, Delo, 1.junija 2002
 
Pri mnogih boleznih deluje blagodejno, vendar jo bolniki uživajo na skrivaj - Nedelo, 28. september 2003
Moral sem podpisati, da ne bom užival marihuane - Nedelo, 28. september 2003
Uredbe o gojenju navadne konoplje tudi letos še ne bo - Konoplja.org, 3. junij 2003
Drugi Marihuana marš v Ljubljani - Nedelo, 11. maj 2003
Ko sem prespala noč, sem mislila, da sem umrla in odšla v nebesa - Nedelo, 23. februar 2003
Intervju z g. Janezom Drnovškom, Ona, priloga Dela, 26. november 2002
Posvet o medicinski konoplji - Klinični center, Ljubljana, 18. november 2002
Kajenje marihuane povzroča tudi bolezni - Dnevnik, 12. avgust 2002
Cestni referendum - Mladina, 17. julij 2002
Kreft za legalizacijo mehkih drog - 24ur.com, 15. julij 2002
Kako pravilno varovati kanabis? - Nedelo, 7.julij 2002
Maturantje, pazite se grških policistov! - Slovenske novice, 15. junij 2002
Pridelovalci konoplje slavijo - Delo, 7. junij 2002
V ZDA delijo marihuano kar zastonj - Delo, Sobotna priloga, 1. junij 2002

Konoplja proti ekcemu - ONA, 28. maj 2002

Kar je za nunca, to ni za junca - Nedelo, 20. januar 2002
 
 
   

Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

gostujemo na
 
 
gostujemo na

Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

© Konoplja.org