dr. William Notcutt

Nosilec projekta v James Paget Hospital je anestezist William Notcutt, ki je, kot pravi, razočaran zaradi neučinkovitosti do zdaj znanih zdravil pri nekaterih bolnikih, hotel poiskati nekaj novega. Pred desetletjem je v britanski farmakopeji iz devetdesetih let devetnajstega stoletja odkril nenavadno zanimivost. Skoraj tri strani so bile namenjene naštevanju in opisovanju možnosti uporabe zdravil iz konoplje, ki so jih do začetka 70. let 20. stoletja britanski zdravniki še predpisovali, vendar ne toliko za lajšanje bolečine, bolj kot antidepresive in uspavala.

Svetovna zdravstvena organizacija je prav takrat začela gonjo zaradi zasvojenosti s trditvami, da marihuana prav tako zasvaja kot morfij ali kokain."To sploh ni res. Ljudje, ki jemljejo kanabis dlje časa, morda lahko postanejo telesno odvisni od njega, odtegnitveni znaki pa še zdaleč niso tako hudi kot pri morfinu ali heroinu. So nekoliko bolj razdražljivi, morda nekaj noči ne spijo dobro. Pacienti v našem poskusu so za nekaj dni ali kakšen teden prenehali jemati zdravilo, pa niso čutili nikakršnih posledic," pravi Notcutt. Kljub temu so se morala v sedemdesetih letih ta zdravila umakniti novim, sintetičnim, domnevno manj tveganim in boljšim. William Notcutt je prepričan o nasprotnem - razpršilo iz konoplje je bolj naravno, s širokim spektrom delovanja, predvsem pa manj nevarno od marsikaterega drugega analgetika, uspavala ali antidepresiva. Izvleček iz konoplje preprosto razpršite pod jezik in deluje?

"Če ne bi verjel, se ne bi z njim ukvarjal že vse desetletje. V medicini mnogih kultur so blagodejni učinki konoplje znani že več kot pet tisočletij. Številni bolniki, s katerimi sem se pogovarjal in ki kadijo marihuano, trdijo, da jim ponoči pomaga spati, podnevi pa lajšati bolečino," razlaga Notcutt.

Za sprostitev, lajšanje bolečin in spanje

Zdaj želi to še dokazati, sprva pri bolnikih z multiplo sklerozo in z bolečinami zaradi poškodovanega hrbteničnega živčevja, nato morda še pri parkinsonovi bolezni, artritisu in nevroloških obolenjih. Konoplja ima s svojimi izvlečki zelo širok spekter delovanja, vendar vseh še ne poznamo. Znano je, da imamo receptorje za kanabis po vsem telesu, kar zagotovo mora imeti nek poseben namen. Ponekod znanstveniki preizkušajo, ali kanabis zavira razvoj raka in tumorja, drugje preverjajo vpliv THC na poškodbe možganov. Možnosti za raziskovanje je ničkoliko, v številnih medicinskih vejah, je prepričan Notcutt. Številni pacienti, ki imajo zelo hudo kronično astmo in so ves čas priključeni na kisik, pričajo, da jemljejo kanabis zato, da bi se sprostili in lažje zaspali. Zanimivo je tudi, da konoplja lajša prav nevropatsko bolečino (poškodbe živčevja), pri kateri je morfij nemočen, nam je povedal anestezist.

Ker so receptorji za kanabis povsod drugje po telesu, ni pa jih v najvitalnejših delih možganov, ki nadzirajo dihanje, krvni pritisk in obtok, je to zdravilo neverjetno varno. V nasprotju z morfijem, na primer, pri katerem ima lahko predoziranje tudi usodne posledice, se z izvlečki marihuane praktično ni mogoče ubiti. Človek bi moral spiti 20.000 terapevtskih odmerkov ali dobrega pol litra tega zdravila, če bi hotel umreti. Bolj nevarno bi bilo, če pacientom ne bi razložili, kakšni so lahko njegovi učinki na varno vožnjo.

"Sodelujoče v poskusu poučimo, da vzamejo odmerek kakšno uro ali dve pred vožnjo. Zavedati pa se moramo, da je lahko bolečina bolj nevarna za vožnjo kot reden odmerek zdravila. Tisti, ki jemljejo ustaljene odmerke, lahko povsem varno vozijo," zatrjuje Notcutt.

Obetavno za bolnike z multiplo sklerozo

Za udeležbo pri poskusnem zdravljenju s konopljo je v bolnišnici James Paget veliko več povpraševanja, kot zmorejo sprejeti pacientov. Na čakalni listi je veliko bolnikov, saj v bolnišnici nimajo niti časa niti dovolj denarja, da bi vse sprejeli v zdravljenje s konopljo. Poleg tega, razlaga Notcutt, morajo biti pri izbiri prostovoljcev nadvse pazljivi. Za bolnike z multiplo sklerozo so se odločili predvsem zato, ker jih ima veliko že izkušnje s kajenjem marihuane, s katero so si učinkovito lajšali bolečine. Poleg tega so deležni več sočutja in naklonjeriosti javnosti kot denimo, bolniki z aidsom ali okuženi z virusom HIV. Žal je tako, pravi Notcutt. Sprva bodo poskušali dokazati, da zdravilo pomaga bolnikom z MS, sčasoma pa ga bodo uporabili tudi pri obolelih za aidsom, kar v ZDA že počnejo.

"Domnevali smo tudi, da bomo dobili boljše informacije o zdravilu pri pacientih z MS, katerih bolezen je stabilnejša od rakavih obolenj, zaradi česar jih je mogoče opazovati dlje časa. Seveda pa bo mogoče zdravilo pozneje uporabljati tudi pri lajšanju simptomov raka," je prepričan Notcutt. Pri izbiri udeležencev poskusa so tako izbirali predvsem take, ki so že imeli izkušnje z jemanjem kanabisa zaradi bolečin, saj so jim ti verodostojneje poročali o učinkih zdravila. Niso pa, denimo, vzeli bolnikov, ki so imeli izkušnje z rekreativnim jemanjem marihuane pred boleznijo, ki so bili morda že obsojeni zaradi drog, njihovega gojenja, prodaje ... Pa vendar, v šali razlaga Notcutt, je bil prav njihov prvi pacient, multipli sklerotik iz bližnjega Ipswitcha, že aretiran zaradi gojenja konoplje v svoji hiši.

"Razlog za to je bila huda MS in tem sem bil seznanjen več let. Pred dvema letoma je možakar pristal na sodišču, ki pa ga je vendarle oprostilo, saj je, kot je bilo sklenjeno, zakon kršil iz nuje." Od takrat so takšen zagovor uspešno uporabili številni bolniki, ki kadijo marihuano zaradi bolečin, vse pogosteje pa je tudi policija uvidevna in ne preganja ljudi, ki zaradi zdravstvenih razlogov gojijo nekaj sadik konoplje. Britanske oblasti ne želijo več preganjati bolnikov, ki gojijo konopljo zaradi zdravstvenih razlogov, pacienti pa imajo dovolj spuščanja v kriminalne podvige, da bi za drago plačevali blago sumljive kakovosti s številnimi stranskimi učinki. V Veliki Britaniji je približno 60.000 bolnikov z multiplo sklerozo in nihče ne ve natančno, koliko jih zaradi tega uživa marihuano ali hašiš. Kot ugotavljajo, ima 60 odstotkov teh bolnikov bolečine in številni med njimi si pomagajo s prepovedano rastlino. Britansko združenje za multiplo sklerozo je še pred nekaj leti temu nasprotovalo, zdaj zagovarja drugačno stališče in tudi podpira prizadevanja za medicinsko rabo marihuane. Želijo si čim več podatkov, zato so celo sofinancirali Notcuttove preiskave o vplivu marihuane na zadrževanje urina.

Marsikateri bolnik z MS je še vedno neučinkovito zdravljen. Zdaj je nekoliko bolje, vendar je pred šestimi ali sedmimi leti veIjalo, da teh ljudi ne pestijo hude bolečine. Sami o tem niso govorili, zdravniki so se bolj usmerili v slabost v nogah in druge znake.

Koristno za tri četrtine

"Tudi v enem najsodobnejših medicinskih učbenikov, ki ga imam tamle na polici, bolečine pri MS niso niti omenjene," je dejal Notcutt. Vsi bolniki, ki so se vključili v njegovo preizkušanje zdravila iz marihuane, so pred tem zaman poskusili številne oblike zdravljenja težav, kot so bolečine, nespečnost, krči in nenadzorovani gibi, uhajanje urina in podobno. Številna zdravila proti bolečinam, ki so jih preizkusili, nanje niso delovala ali pa so povzročala hude stranske učinke. Pri nekaterih je morfij sicer zalegel, pa so se po njem počutili strašno slabo, drugim je slabo po vseh mogočih blažilcih bolečin. Notcuttovi pacienti so tako ljudje, ki se nimajo več kam obrniti po pomoč, saj so že vse poskusili.

Zdravljenje pacientov s kronično bolečino je nadvse zapleteno. Pri njih ne gre le za bolečino, ampak za pridruženo potrtost, strah, zaskrbljenost. Bolečina jih ne razjeda le telesno, ampak tudi psihično, čustveno, socialno, z njimi jo občuti vsa družina, ponavadi ostanejo brez zaposlitve, v pomanjkanju denarja. Nekateri se zaradi skrajno bednih življenjskih okoliščin znajdejo na robu samomora. Notcuttova velika želja pa je ugotoviti, ali je zdravilo iz konoplje res tako pomembno za hude bolnike, kot kaže, da bi lahko bilo. Do zdaj so izsledki raziskave več kot spodbudni - približno 75 odstotkov njihovih bolnikov je imelo od novega zdravila nekaj ali veliko koristi (četrtina veliko, četrtina nekaj in četrtina malo), približno četrtini pa je komaj kaj koristilo ali sploh ne. Pokazalo se je, da je varno in da deluje že v majhnih odmerkih. Neki bolnik zaužije hkrati štiri odmerke, drugi samo enega vsak drugi ali tretji dan, šest pa bi jih bilo, denimo, enakovrednih enemu džointu.

"Takšen bežen opis rezultatov kaže, da kanabis pomaga številnim obolelim z multiplo sklerozo, poškodbami in obolenji hrbtenice," je zadovoljen Notcutt. "Prepričan sem, da na koncu ne bomo imeli vtisa, da smo zapravili čas, ampak bomo ponosni, da smo dokazali nekaj pomembnega."

Med pogovorom v Notcuttovi pisarni je nekdo potrkal, in ko se je naš sobesednik vrnil, je s ponosnim nasmehom pokazal na hodnik za vrati: "Eden izmed nevrologov je bil. Sprva so dvomil, niso verjeli, da je res kaj na tem novem zdravilu iz konoplje. Stežka so mi napotili nekaj bolnikov, zdaj, ko vidijo, da se k njim vračajo v neprimerno boljšem zdravstvenem stanju, bi nam jih radi poslali še veliko več, pa jih, žal, ne moremo toliko sprejeti."

Med pogovorom sta nas obiskali tudi Notcuttovi pacientki, Elly in Linda, obe materi najstnikov, prva z multiplo sklerozo, druga z neozdravljivim obolenjem hrbtenice. Obe sta zaradi bolezni invalidsko upokojeni, zdravnika - pravita mu kar Willy - pa sta gledali kot malega boga, saj jima je, kakor zatrjujeta, z novim zdravilom neizmerno polepšal življenje.

Helena Kocmur, Nedelo

Izpoved dveh bolnic, vključenih v Notcuttov program

Posvet o medicinski konoplji