Članek je poročilo s konference Svetovalno delo na področju zasvojenosti in je odraz stanja te problematike v Sloveniji.

Svetovalno delo na področju zasvojenosti

Cankarjev dom, Ljubljana, 5.3.2002

POMOČ MLADOSTNIKU, KI IMA PROBLEME Z DROGO

Droga ni kot strela z jasnega, ampak je njeno uživanje velikokrat izražanje neke stiske, problema, ki v mladostnikih tiči že dlje časa. Mladostnik skuša nastale probleme rešiti na različne načine, tudi z uporabo droge, zato je zelo pomembno, da družina skrbno opazuje otrokovo obnašanje, posebno če je postal zaprt, plah, odsoten. Otroka skušamo pripraviti na to, da izrazi svoje neugodje, svoje misli in probleme. S tem se reši strahu pred življenjem in se počuti varnejšega, bolj razumljenega v okolju, v katerem živi. Družina naj poskuša ugotoviti, s kom se otrok druži, da lahko spremlja njegovo obnašanje, reagiranje in da ga ne prepusti samemu sebi.

Če je med starši in otroki razumevanje in zaupanje, starši kmalu zaslutijo, da je z otrokom nekaj narobe in lahko pravočasno preprečijo, da otrok poseže po nedovoljeni drogi.

Če pa je droga že vstopila v njegovo življenje, jo morajo znati prepoznati.

KAJ LAHKO STORIJO STARŠI?

Mladostnik, ki uživa droge, je lahko popolnoma nekritičen ali zanika vse težave povezane s tem ali pa je nezaupljiv do vseh, ki mu želijo pomagati, ker se boji posledic. Zato je pri vsem tem zelo pomemben odnos staršev do takšnega otroka, ne glede na njihov strah, zaskrbljenost, jezo in razočaranje. Pokazati mu morajo pripravljenost za pomoč in razumevanje. Zelo pomemben je odprt pogovor med starši in mladostnikom, v katerem lahko sam uvidi nesmisel in škodljivost svojega ravnanja. Skupaj naj premislijo tudi o škodi, ki jo zloraba droge lahko prinese s seboj in se pogovorijo o načinu, da drogo opusti ali pa vsaj zmanjša njeno uživanje.

Pomembno je tudi, da starši svojega otroka ne obtožujejo, mu ne očitajo, ne iščejo krivde pri njem in njegovih prijateljih, mu ne grozijo s kaznijo in s policijo,...

Vendar morajo pri temu pokazati jasna, trdna stališča do zlorabe drog, ustrezno poznavanje problema, sposobnost, da spoznajo vzroke, ki so do zlorabe pripeljali in da nastale težave rešijo na ustrezen način. Pri pogovoru naj se ne bojijo povedati, da je tudi njih strah in da jih skrbi, vendar naj bo to brez posebnega dramatiziranja in scen.

KAJ LAHKO STORIJO VZGOJITELJI IN PEDAGOGI?

Mladostnik, ki je dalj časa ali pretirano užival drogo, ima navadno težave pri učenju in vključevanjem v šolsko klimo. Pedagogi mu lahko pomagajo z razumevajočim odnosom, brez stigmatiziranja in odklanjanja in tudi brez takšnega popuščanja, ki bi mu bila v škodo.

Skupaj z njim, starši in strokovnimi sodelavci naj napravijo realen, možen program, da nadoknadi zamujeno. Poskusi naj se mu nuditi učna pomoč pri učenju, da bo s pomočjo te lažje opravljal svoje obveznosti.

Upoštevati morajo tudi verjetnost, da je kot posledica uživanja drog prišlo tudi do motnje zbranosti, spomina in volje.

Kadar opažajo, da popušča ali izgublja voljo, naj ga vzpodbujajo. Naj ga vključijo v kakšno dejavnost, v kateri je ťdomaŤ, kjer se bo počutil uspešnega, koristnega, močnega in v kateri se bo lahko dokazal in potrdil in s tem pridobil tudi na samozavesti.

Mladostnika, ki je zaradi zlorabe drog že ogrožen telesno in duševno, pa naj razrednik napoti k splošnemu ali šolskemu zdravniku, zaradi pregleda zdravstvenega stanja in ocen morebitnih posledic uživanja drog.

Mateja Kovač, svetovalna delavka