V ISKANJU GREŠNEGA KOZLA

"Grešni kozel" je v stari izraelski religiji pomenil kozla, ki so ga na spravni dan pognali v puščavo k demonu Azazelu, potem ko je veliki svečenik s polaganjem rok prenesel nanj grehe ljudstva. V dandanašnjem prenesenem pomenu pa je grešni kozel oseba ali celo skupina oseb, ki se mora pokoriti za grehe drugih. Kdo je torej tukaj grešni kozel, kdo je grešnik in kakšen je greh?

Splošno mnenje o "drogah" pri nas je, da so hudičev žegn in najhujša tragedija naše dobe. Nekateri mislijo, da so tista stvar, ki jo je treba prepovedati, uničiti, izkoreniniti, iztrebiti in še kaj. Pri takem pojmovanju pogrešam natančnost: še vedno ne vem, katere droge je natanko potrebno eliminirati in kaj vse naj bi "droga" sploh bila?

V zmedi sem pobrskala po literaturi in presenečena odkrila, da je danes prav vse že lahko droga. Ljudje trpimo zaradi odvisnosti od hrane, televizije, ljudi, računalnikov, telefonov, kave, cigaret, heroina, kokaina, alkohola, denarja, ne vidimo pa, da bi najbolj odvisni morali biti od samih sebe.

O katerih "drogah" bomo torej govorili? O tistih, ki jih poznamo tudi pod izrazom mamila. Ali še bolj natančno, "o biološko aktivnih snoveh, ki povzročajo prijetne, nenavadne občutke (omama) in jih zato nekateri ljudje pogosto čezmerno uporabljajo. Uporaba mamil povzroča zasvojenost (odvisnost), tako da jih prizadeti ne more prenehati uživati, ne da bi mu to povzrošilo večje psihične (psihična odvisnost) ali fizične težave (fizišna zasvojenost)."

Ob tako ohlapnih definicijah res ni šudno, da je situacija takšna kot je! Kar takoj naj vam povem, da se mi zdi izraz "droga" zaradi svoje presplošno razširjene rabe neustrezen, saj nujno zahteva natančnejšo specifikacijo, o kateri boste dobili izčrpne informacije na strani KONOPLJA.ORG. Zaenkrat bom zato še ostala pri izrazu "droga", vendar ga bom zaradi pogojnosti rabe postavila pod narekovaje.

Pa se vrnimo nazaj k zgodbi o grešnem kozlu: največji problem "drog" v našem družbenem prostoru je predvsem ta, da se ga lotevamo s povsem napačne perspektive. Če vsaj v grobem sprejmemo dejstvo, da droge navkljub obupnim poskusom prohibicije še vedno obstajajo in to že skorajda tako dolgo kot samo človeštvo, potem ne moremo več prelagati odgovornosti do drog in njihove uporabe na nekoga drugega. Ali z drugimi besedami: na žalost je trditev, da so "dilerji" in "narkomanska zalega" kriva za "zadevanje" "nedolžne" mladine, navadna debela laž. Čas je, da se zavemo, da smo sami odgovorni za svoje početje in nenazadnje tudi za svoje življenje. "Dilerji" ne tlačijo "drog" v usta mladostnikom. Že od nekdaj je tako, da je potencialni uporabnik prišel do "dilerja" z namenom, da mu ta priskrbi "drogo".

Problem "drog", drogiranja in zasvojenosti pa v resnici leži čisto v drugem grmu in sicer mnogo globje kot v površnem odnosu uživalec - diler. Potrebno se je vprašati, zakaj ljudje posegajo po drogah? In če pri tem izhajamo iz predpostavke, da se vsak posameznik prosto in po lastni presoji odloča o tem, kako odgovoren bo za svoje življenje in njegovo kvaliteto, se vrsta potencialnih grešnih kozlov drastično zmanjša.

Slišimo lahko raznovrstne izjave o tem, kako petnajstletna mularija ni zmožna razumne presoje o tem ali reči drogi da ali ne. Pa vas na tem mestu vpračam, zakaj je temu tako in nehote se mi porodi tudi ideja odgovora: kako naj bi ti mladi znali razumno presojati o stvari, o kateri ne vedo nič oziroma absolutno premalo? Koliko jih v resnici ve, da se " droge" v osnovi delijo na mehke in trde, pa še podrobneje na opiate, halucinogene droge, itd? In da so nekatere droge rastlinskega izvora, druge spet popolnoma sintetične? Da ene povzročajo psihično in fizično odvisnost in še milijon ostalih informacij, ki so za širšo javnost še vedno uganka, pa bi jih vsi že včeraj nujno morali vedeti?

Zadeva je zelo resna in ravno zato zahteva pravilen pristop. Glede na trenutno stanje in pretežno enosmeren dotok informacij, moramo vsi po vrsti ponovno v šolo. Konec koncev znanje nič ne stane, lahko pa nam prihrani marsikatero bridko izkušnjo. Z našim načinom razmišljanja pa smo sami tisti kozli, ki grehe za odgovornost naših življenj prepuščamo v roke drugim.

 

Andreja, študentka FF

Smer primerjalna književnost in literarna teorija

 

Intervjuji

Elanki