A
BO LA VEčINA TUDENTOV SEDET!?
S sprejetjem
novega zakona o prohibiciji uivanja in posedovanja indijske
konoplje, je Slovenija zala na čudno pot. Namesto, da bi se
gibala v smeri demokratizacije svoje civilne sfere, jo omejuje in
represira z zakoni, ki bi prej sodili v čas vsemogočne inkvizicije
kot pa v čas tretjega tisočletja. Namesto, da bi sledila evropskim
standardom in trendom, ki jih imajo nai politiki za tako vzviene,
se je odločila za čisto nasprotno smer gibanja proti ½represivni
drubi½.
V
vseh večjih evropskih dravah (Anglija, Italija, Nemčija, Francija)
se začenja dekriminalizacija mehkih drog (tam politiki vsaj poznajo
ta termin). Za ta postopek, ki na nek način dela drubo odprto
in tolerantno, so naredili tudi obseneje raziskave (v
Angliji je trajala deset let), ki so jim na vpraanja, glede
vseh derivatov konoplje, tudi odgovorile. In moram reči pozitivno
za nao stran. Kdaj je bila takna raziskava narejena
pri nas, moj priblino petnajstletni spomin ne pomni. Pri nas
se raje ukvarjamo z raziskavami, ki so pomembne za slovenski ivelj:
npr. kdaj bi morala biti na sporedu Esmeralda, da bi se lahko jokalo
čimveč ljudi!
Te
raziskave so odprle oči tudi najbolj zategnjenim konzervativcem
(bog ve, da jih ni malo), ki so na nek način, v teh dravah,
dali zeleno luč za počasno legalizacijo konoplje. Za primer tega
razsvetljenja vam lahko podam rezultate raziskave o kodi,
narejeni zaradi zlorabe drog v Franciji: celotna koda zaradi
zlorabe drog znaa okrog 6540 milijard tolarjev na leto (to
je est naih dravnih proračunov) s tem, da je-
pozor!- od te vsote nikotin kriv za 2678 milijard, alkohol za 3463
milijard, kompletna zbirka prepovedanih substanc (heroin, kokain,
vse vrste tabletk in pivnikov in nenazadnje tudi konoplja) pa za
uivih 400 milijard!? Te tevilke bi lahko razsvetlile
temo tudi naim vodilnim in izvoljenim moem in tu mislim
tudi na tiste konzervativne skrajnee iz vrst SDS in SLS.
Vendar, kot je v navadi pri peročih temah, naim politikom
tisti del moganov, ki ga uporabljamo za interpretiranje tevilk
in sprejemanje objektivnih resnic in idej, čisto zablokira (razen
če gre za mitraljeze in havbice). če smo primerjali vplive zlorabe
(prekomernega uivanja) drog na dravni proračun, lahko
pogledamo na stvar tudi iz bolj vsakdanjega zornega kota (če boste
dali ta članek prebrat starem) kodljivosti. če primerjamo
alkohol, cigarete in zelenjavo, lahko rečemo, da je stopnja kodljivosti
prav tako v tem vrstnem redu. Od alkohola je na udaru celotno telo.
Zdravniki so e zdavnaj ugotovili, da razira vse, od
jeter, srca in oilja dalje. Nikotin in katran napadeta predvsem
pljuča in zadah, medtem ko je pri konoplji edina kodljiva
stvar prav tako nikotin, ki ga uivamo zraven predvsem zaradi
varčevanja in lajega kajenja. Torej če povzamemo: če ga gre
urat (pit) bo naslednji dan cel sesut in z mačkom. Ker
navadno, ko ga pije, tudi kadi kot Turk, te bodo bolela
e pljuča, poleg tega pa ne bo ulovil nobene mikice
(dobre enske), ker ti na čelu pie, kaj hoče, ko
si pijan (izjeme potrjujejo pravilo). če pa gre kadit konopljo
s prijatelji, bo verjetno končal v kakem polnočnem kinu ali
pa nekje na kavici, kjer lahko opazuje ljudi, se od srca nasmeji
in po monost povabi zalo kolegico e na en zasebni
joint in romanca je tu.
če
pogledamo malce vije lahko ugotovimo, da sta prvi dve drogi
legalni in legitimni (s strani ljudstva in drave, kar je alostno),
čeprav sta po vseh raziskavah bogato kodljivi (o konoplji
pa se ve edino to, da se nič ne ve o njeni kodljivosti, iz
česar lahko potegnem, saj zaupam nai tehnologiji v zdravstvu,
da niti ni posebno kodljiva in če ni kodljiva je verjetno
dobra, samo da dobrih lastnosti niso odkrili, ker so se preveč ukvarjali
s slabimi). Ampak to niti ni ne vem kako presunljivo, če pomislimo,
da smo Slovenci mahnjeni na ganje in vince, da piva sploh
ne omenjam. Začnemo lahko kar pri zakonodajnem telesu nae
drave, oziroma poslancih, ki naj bi bili predstavniki ljudstva.
Na TV ali v kaknem časopisu nisem videl e niti enega
sprejema ali po domače politične gostije, kjer bi nai vsevedniki
pili npr. SOK ( pa je to banalen primer). Lahko bi omenil samo gostilnike
pretepe, ki gredo generalu Glanzkopfu tako zelo od rok. Ko smo e
pri pretepih se mi ponudi idealen primer delovanja in reagiranja
medtem, ko si omamljen z alkoholom. Ne vem za vas, kolegi moji tudentski,
ampak jaz sem, ko sem pijan, kar za enih 200% bolj agresiven kot
običajno. Ampak toliko kot sem se prepogovarjal z ljudmi o tem učinku,
so mi vsi potrdili moja dognanja.
Torej
je domneva, da te alkohol naredi nasilnega skorajda dejstvo. To
potem vodi v nasilje v druini, v razbijanje pirovskih steklenic
na glavah neznancev v gostilni ali večinoma pred njo. Omeniti moram
tudi prometne nesreče, ki e itak poiljajo dovolj ljudi
pred obličje Sv. Petra. Verjemite mi, da ima alkohol kar visok delepri
teh nesrečah. S tem pridemo tudi do banalnosti kazni za uivanje
oziroma posedovanje te rastline, ki jo e več tisočletij ljudstva
na vseh koncih sveta uporabljajo v miljon namenov.
če
te na ½modri½ policist dobi npr. z količino,
ki zadostuje za dva jointa ali pa za enega čistaka, lahko dobi,
ali denarno kazen od 50.000 do 150 tisočakov, če pa nima toliko
denarja (verjetno kar 90% tudentov) in ne more plačati,
gre pa sedet za dobo od 0 do 30 dni!? Samo za primerjavo:
če napiha 1,1 promila (to pomeni, da si nagan) in smrtno
ogroa soudeleence v prometu dobi kazen za
najmanj 35.000 SIT, s tem da se kakega aresta sploh ne omenja. Sedaj
mi pa Vi povejte, kje je tukaj zdrava pamet, normalen povprečni
IQ, ki ga lahko pripiemo naim izvoljenim predstavnikom?
Pa e en detajl: v Sloveniji je, sicer neuradno, ampak to so
edini podatki, preko 200.000 občasnih uivalcev trave! To pa
je skoraj 15% populacije!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Vdani
tudent, Bojan