|
|
|
|
| |
| Alkohol |
| Alkohola
dostikrat ne jemljemo kot drogo, predvsem zato, ker je marsikje
po svetu tako vpleten v vsakdanje ?ivljenje. Vendar je droga
in redno prekomerno pitje je postalo resen problem mnogih modernih
dru?b. Zaradi učinkov alkohola na telo in obna?anje, vlade njegovo
uporabo dostikrat uravnavajo z zakoni. |
| |
Med
alkoholne pijače pri?tevamo vina, piva in ?gane pijače. Vina
se fermentirajo iz sade?ev ali jagod (največkrat grozdja), iz
različnih rastlin oz. njihovih sokov, iz medu in celo mleka.
Piva se fermentirajo iz ?itaric (zatem ko se ?krob pretvori
v sladkor). ?gane pijače se destilirajo iz vin in piv.
Sestava in pridobivanje:
Alkohol v teh pijačah je etilni alkohol ali etanol (CH3CH2OH).
Poleg etanola so v alkoholnih pijačah tudi drugi alkoholi kot
npr. amil-, butil-, propil- in metilni alkohol, kisline, aldehidi,
estri, ketoni, fenoli in tanini; poleg organskih so prisotne
tudi mnoge anorganske snovi, vključno z vitamini in minerali.
Nekatere izmed teh snovi izvirajo iz rastline, iz katere se
izdeluje pijača, druge pa nastanejo v postopku fermentacije
in jih lahko odstranimo s preči?čevanjem ali pa se dodajo v
postopku staranja (hrastovi sodi).
Kombinacije teh snovi se spreminjajo od pijače do pijače (33mg/l
- vodka, 500mg/l - viski, ipd.) in vplivajo na okus, aromo in
barvo pijač. Nekatere imajo hranljive ali zdravilne učinke
Vendar je glavna sestavina, ki karakterizira alkoholne pijače,
etilni alkohol. Odstotek alkohola v pivih se razteza od 2%,
v nekaterih blagih skandinavskih vrstah, do 8% v močnej?ih.
V naravnih vinih od 8 do 14%, vermutih in aperitivnih vinih
18% in v desertnih, sladkih vinih od 20 do 21%.
Ker se s postopkom fermentacije dose?e najvi?ja koncentracija
alkohola 14%, se v pijače z vi?jim odstotkom alkohola le-ta
dodaja umetno. ?gane pijače (vodka, gin, viskiji, rum, brandiji
in likerji) navadno vsebujejo od 40 do 50% alkohola.
Učinki in posledice:
Po zau?itju alkohola se le-ta absorbira skozi stene ?elodca
in tanko črevo v kri. Hitrost absorpcije je odvisna od koncentracije
alkohola v pijači, stanja ?elodca, psihičnega stanja u?ivalca
in mnogih drugih faktorjev. V telesu se razporedi skladno z
vsebnostjo vode v različnih tkivih in organih, a se pojavlja
v večjih količinah v krvi in mo?ganih kot v ma?čobnih in mi?ičnih
tkivih.
Trenutni učinki: izguba zadr?kov, zardelost in omotica,
izguba koordinacije, slab?e motorične sposobnosti, počasne reakcije,
zamegljen vid, nerazločen govor, spremembe razpolo?enja, bljuvanje,
visok krvni pritisk, nepravilen srčni utrip, nezavest, okvarjena
sposobnost pomnjenja, itd.
Dolgoročni učinki: pomanjkanje vitaminov, ko?ni problemi,
izguba mi?ične mase, impotenca, po?kodbe ?elodca in črevesja,
čiri, pogoste infekcije, srčne in krvne motnje, visoka mo?nost
raka, bolezni pljuč, po?kodbe mo?ganov, itd.
Alkohol vpliva na mo?gane dvofazno. V zelo malih koncentracijah
deluje stimulativno, vendar začnejo z vi?anjem koncentracije
prevladovati pomirjevalni učinki. Faza razburjenosti vključuje
veselje, izgubo socialno pogojenih zavor, zgovornost, nepričakovane
menjave razpolo?enja in včasih nekontrolirane izbruhe čustev.
Fizični znaki: nejasen govor, nestabilna hoja, motnje zaznave
ipd. Simptomi se pojavljajo zaradi vpliva alkohola na mo?ganske
centre, ki uravnavajo na?tete ?ivljenjske funkcije.
Najočitnej?e vpliva alkohol na najvi?je centre mo?ganov - centre
mi?ljenja, učenja, pomnjenja in odločanja. Nekateri poskusi
so dokazali, da alkohol v malih koncentracijah celo izbolj?a
sposobnosti razmi?ljanja in odločanja. Vendar se z vi?anjem
koncentracije te sposobnosti tudi hitro zmanj?ujejo.
Po hitrem zau?itju večje količine alkohola se hitro pojavi omamljenost
oz. občutek pijanosti. Pitje malih količin alkohola, četudi
skozi dolgo obdobje, ne povzroča resnih zdravstvenih te?av in
telo se hitro vrne v začetno stanje. V nasprotju pa redno in
prekomerno u?ivanje vodi do resnih zdravstvenih zapletov; začasno
kemično neravnovesje v telesu, po?kodbe tkiv v ustih, ?relu
in ?elodcu, po?kodbe jeter (ciroza, hepatitis), po?kodbe srčne
mi?ice, itd.
Prekomerna uporaba alkohola vodi v stanje zasvojenosti in resno
ogro?a uporabnikovo socialno in zdravstveno stanje. Kronični
uporabniki, alkoholiki, imajo 7x več mo?nosti, da umrejo prezgodnje
smrti (zastrupitev, padci, prometne nesreče, itd.) kot neuporabniki
alkohola. ?ivljenjska doba alkoholikov je v povprečju kraj?a
za 10 - 12 let.
Odtegnitveno stanje:
Najbolj poznana skupina simptomov, ki se pojavijo s prenehanjem
uporabe alkohola je vsekakor "maček". Vendar se pri
alkoholikih pojavijo tudi drugi, npr. tresenje, izguba apetita,
nezmo?nost zadr?anja hrane v ?elodcu, potenje, nemirnost, motnje
spanja, mo?ni epileptični napadi in nenormalne spremembe v kemičnem
ravnovesju telesa.
Pri ekstremnih primerih se razvije "delirium tremens",
ki vključuje napade, dezorientacijo in halucinacije. Traja 3
do 10 dni in je v 1 - 20% primerov smrten.
Trajne po?kodbe vključujejo Wernickov sindrom (motnje zavesti,
paraliza optičnih ?ivcev), Korsakof sindrom (izguba kratkotrajnega
spomina) in mnoge druge.
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
|
| |
| |
|
|
Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah.
Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami,
rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih
vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje
in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene
izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli
ilegalne ali legalne droge.
| gostujemo
na |
 |
|
|
 |
