|
|
|
|
| |
| Opij |
| Je narkotik,
ki ga pridobivajo iz nezrelih mešičkov maka (Papaver Somniferum),
rastline iz družine makovk. |
| |
Pridobivanje:
Ko maku odpadejo cvetni listi, se v makov mešiček naredi kratka
vrezlina, kjer začne iztekati gostemu mleku podobna tekočina.
Ta se na zraku pretvori v gumijasto rjavo maso. Surov opij se
lahko zmelje v prah, prodaja v obliki kep, pogač ali zidakov.
Lahko pa se uporabi za nadaljnjo predelavo v morfij, kodein
in heroin.
Kemična sestava:
Farmakološko aktivne snovi v opiju so alkaloidi; najpomembnejši
med njimi, morfin, predstavlja 10% teže surovega opija. Ločimo
dve vrsti alkaloidov v opiju, glede na njihovo strukturo in
učinkovanje. Morfin, kodein in tebain, ki predstavljajo eno
skupino, vplivajo na centralni živčni sistem v telesu, so analgetiki
in potencialno zasvojljive snovi, medtem ko druga skupina (papaverin,
noskapin in večina drugih alkaloidov v opiju) sprošča vegetativno
mišičevje.
Učinki:
Opiati vplivajo predvsem na možgane in hrbtenjačo. Osnovna posledica
učinkovanja je odprava ali zmanjšanje bolečine. Zmanjšajo tudi
občutek strahu; sproščajo in povzročajo rahel občutek evforičnosti.
Fiziološko učinkujejo z upočasnitvijo dihanja in srčnega utripa,
zmanjšajo refleks kašlja in sproščajo mišice prebavnega trakta.
So močno zasvojljive droge, saj povzročajo fizično odvisnost
(ob abstinenci se pojavijo abstinenčni simptomi). S kronično
uporabo telo razvije toleranco, tako da je potrebno večati dozo,
da se doseže isti učinek. Višji opiati - heroin in morfin -
so bolj zasvojljivi kot opij in kodein. Redna uporaba opija
povzroči fizično in psihično poslabšanje ter skrajšuje življenje.
Akutno predoziranje z opijem lahko povzroči kolaps dihalnega
sistema in smrt. Opij je bil dolga stoletja v medicini osnovni
blažilec bolečin in se je uporabljal v različnih oblikah pod
različnimi imeni.
Način delovanja:
Molekule opiatov so podobne molekulam endorfinov, snovi, ki
v človeškem telesu blažijo bolečino in vplivajo na razpoloženje
z vezavo na določene živčne receptorje na nevronih in so del
naravnega sistema prenašanja živčnih impulzov. Alkaloidi opiatov
so zmožni zasesti iste receptorje in tako "ponarediti" učinek
endorfinov, to je zmanjšati prenos impulzov za bolečino v živčnem
sistemu.
Zgodovina:
?e od 100 pr.n.št. se je opij uporabljal kot ljudsko zdravilo,
po navadi zmešan v pijačo ali v trdni obliki. ?ele v sredini
17. st., ko se je kajenje opija razširilo v Kitajsko, so se
pojavili resni problemi odvisnosti. V 18. st. je bila odvisnost
od opija tako resen kitajski problem, da je država skušala omejiti
uporabo s prepovedjo gojenja in trgovanja z opijem. V istem
času se je opij pojavil v Evropi in S. Ameriki, kjer je njegova
rekreacijska uporaba kmalu prevladala nad medicinsko uporabo.
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
|
| |
| |
|
|
Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah.
Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami,
rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih
vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje
in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene
izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli
ilegalne ali legalne droge.
| gostujemo
na |
 |
|
|
 |
