ce policaji najdejo doma ...?

Uporaba, zloraba, uživanje, posledice, hašišarska parafernalija...
Stari uporabnik #61

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #61 »

mislis, da je nalog tako težko pridobiti?

Stari uporabnik #2352

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #2352 »

In kaj rabjo kapi da dobijo nalog za preiskat določeno bajto?
Stari uporabnik #2388

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #2388 »

podri jih na tla tut če ti stabilnostne korenine na drugi strani ven pogledajo se ne obremenjuj. rasla bo naprej. Za primer na balkonu mi jo je vetr prelonil skor na pol več kot 50 % stebla je presekanga , pa raste kot da ni nič

l.p. securitate
Stari uporabnik #2009

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #2009 »

to tut mene zanima. recimo da poštar kej zavoha in obvesti polcijo... je to zadost? kaj pa anonimni klic?
Stari uporabnik #2752

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #2752 »

Ce imas direkt ob kaslnu ti u zavohu ja.Sam postarji so ponavad se alte wiener schulle in prej kj druga zavohajo ksksn stamprli.
Drugac pa je anonimn klic ze kr dovolj pomoje.....
Stari uporabnik #2352

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #2352 »

Uf, pol te pomoje kr hitr lahko zajebajo... Da bi mi enkat sam pozvonil doma kopi, brrr
Stari uporabnik #2388

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #2388 »

ni panike anonimen klic ni dokaz in ni brskanja po hiši....
predstavljaj si da bi nekdo klical vsevprek na murijo in prijavljal naključne izbrance iz tel. imenika????????

ne gre??????

le pazi da robe nimaš nikoli pri sebi. operiraj doma

l.p. securitate
Stari uporabnik #3072

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #3072 »

evo, moj kolega pravnik mi je dal tole...
Uradni zakon, v spodnjih postih pa še Judikati, oz. praktične stvari iz sodišč....

PREISKOVALNA DEJANJA

1. Hišna in osebna preiskava

214. člen
(1) Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali
drugih oseb se sme opraviti, če je podan utemeljen sum, da je
določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno, da bo
mogoče pri

preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili
sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za
kazenski postopek.

(2) Osebna preiskava se sme opraviti, če je podan utemeljen sum,
da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno, da
se bodo pri preiskavi našli sledovi in predmeti, ki so pomembni
za kazenski postopek.


215. člen


(1) Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo.

(2) Odredba o preiskavi se izroči pred začetkom preiskave
tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se
preišče. Pri tem se ga pouči, da ima pravico obvestiti odvetnika,
ki je lahko navzoč pri preiskavi. Če tisti, na katerega se nanaša
odredba o preiskavi zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik,
se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar najdalj
za dve uri.

(3) Pred začetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se
nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči osebo oziroma
predmete, ki se iščejo.

(4) S preiskavo se lahko začne tudi brez poprejšnje izročitve
odredbe in brez poprejšnje zahteve za izročitev osebe ali stvari,
če se pričakuje oborožen odpor ali če je potrebno, da se
preiskava opravi takoj in nepričakovano, ali če se opravi
preiskava v javnih prostorih.

(5) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Opravlja
se lahko tudi izven tako določenega časa, če se je v njem začela,
pa se do 22. ure še ni končala ali če so podani razlogi iz 218.
člena tega zakona ali če preiskovalni sodnik oceni, da bi bili
lahko zaradi odlašanja uničeni sledovi kaznivega dejanja oziroma
predmeti, pomembni za kazenski postopek, in to posebej dovoli.

(6) Določbe tega in ostalih členov, ki se nanašajo na hišno in
osebno preiskavo, se smiselno uporabljajo tudi za preiskavo
skritih prostorov prevoznih sredstev.


216. člen


(1) Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar
stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik.

(2) Zaklenjeni prostori, pohištvo ali druge stvari se odprejo s
silo samo, če njihov imetnik ni navzoč ali če jih noče
prostovoljno odpreti. Pri odpiranju se je treba ogibati
nepotrebnih poškodb.


(3) Pri hišni ali osebni preiskavi morata biti navzoči dve
polnoletni osebi kot priči. Preiskavo ženske sme opraviti samo
ženska; tudi za priče se vzamejo samo ženske. Priče je treba pred
začetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava
opravlja, in da imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o
preiskavi svoje ugovore, če mislijo, da vsebina zapisnika ni
pravilna.

(4) Če se opravi preiskava v prostorih državnih organov, podjetij
ali drugih pravnih oseb, se povabi njihov predstojnik, naj bo pri
preiskavi navzoč.

(5) Če se opravi preiskava v vojaškem objektu, se povabi
pristojni vojaški starešina, naj bo pri preiskavi navzoč.

(6) Hišno in osebno preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne
moti hišni mir.

(7) O vsaki hišni ali osebni preiskavi se napravi zapisnik, ki ga
podpišejo tisti, pri katerem se opravi preiskava ali ki se
preišče, njegov odvetnik, če je bil navzoč pri preiskavi in
tisti, katerih navzočnost je obvezna. Pri preiskavi se zasežejo
samo tisti predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom preiskave
v posameznem primeru. V zapisnik se vpišejo in v njem natančno
opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo; isto se navede tudi
v potrdilu, ki se takoj nato izda tistemu, ki so mu bili predmeti
oziroma listine zasežene.


217. člen

Če se pri hišni ali osebni preiskavi najdejo predmeti, ki niso v
zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava
odrejena, pač pa kažejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se
storilec preganja po uradni dolžnosti, se tudi ti opišejo v
zapisniku in zasežejo, o zasegu pa takoj izda potrdilo. To se
takoj sporoči državnemu tožilcu, da začne kazenski pregon. Ti
predmeti se takoj vrnejo, če državni tožilec spozna, da ni
razloga za kazenski pregon, pa tudi ne kakšnega drugega
zakonskega razloga, da bi se morali predmeti vzeti (498. člen).


218. člen

(1) Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča stopiti v tuje
stanovanje in druge prostore in po potrebi opraviti preiskavo, če
imetnik stanovanja to želi, če kdo kliče na pomoč, če je treba,
da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri
samem dejanju, ali če je to potrebno za varnost ljudi in
premoženja, če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo,
ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti
ali prisilno privesti ali se je zaradi pregona tja zatekel.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se ne napravi zapisnik,
temveč se imetniku stanovanja takoj izda potrdilo, v katerem se
navede vzrok vstopa v stanovanje oziroma v druge prostore. Če je
bila v tujih prostorih opravljena tudi preiskava, se je treba
ravnati po tretjem in šestem odstavku 216. člena tega zakona.

(3) Preiskava se sme opraviti tudi brez navzočnosti prič, če ni
mogoče takoj zagotoviti njihove navzočnosti, nevarno pa bi bilo
odlašati. Razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič morajo biti
navedeni v zapisniku.

(4) Policisti smejo brez odredbe o preiskavi in brez navzočnosti
prič opraviti osebno preiskavo, ko izvršujejo sklep o privedbi
ali ko komu vzamejo prostost, če je podan sum, da ima ta orožje
za napad, ali sum, da bo odvrgel, skril ali uničil predmete, ki
mu jih je treba vzeti kot dokazilo v kazenskem postopku.

(5) Kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem
takoj podati poročilo preiskovalnemu sodniku, če postopek še ne
teče, pa pristojnemu državnemu tožilcu.


219. člen

Če je bila preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča (prvi
odstavek 215. člena), ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri
preiskavi (prvi in tretji odstavek 216. člena), ali če je bila
preiskava opravljena v nasprotju z določbami prvega, tretjega in
četrtega odstavka prejšnjega člena, ne sme sodišče opreti svoje
odločbe na tako pridobljene dokaze.


Stari uporabnik #3072

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #3072 »

Jedro:

Sodba se ne sme opirati na dokaze, ki so bili pridobljeni pri hišni
preiskavi v navzočnosti le ene priče.

Izrek:

Zahtevi zagovornika obs. I.V. za varstvo zakonitosti se ugodi in se
pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Krškem z dne..., in Višjega
sodišča v Ljubljani z dne..., razveljavita ter se zadeva vrne sodišču
prve stopnje v novo sojenje.


Obrazložitev:


S pravnomočnima sodbama, navedenima v uvodu in izreku te sodbe, je
bil obs. I.V. obsojen zaradi kaznivega dejanja neupravičene
proizvodnje mamil po 1. odstavku 245. člena KZ SFRJ na 6 mesecev
zapora.

Zoper sodbi je zagovornik obsojenca pravočasno vložil zahtevo za
varstvo zakonitosti sicer iz vseh razlogov po 1. odstavku 420. člena
Zakona o kazenskem postopku (ZKP), obrazlaga pa le bistveno kršitev
določb 3. odstavka 216. člena tega zakona. Hišna preiskava dne... naj
bi bila opravljena namreč v navzočnosti le ene priče, namesto dveh,
kot je predpisano, zato se sodbi ne bi smeli opirati na dokaze,
pridobljene pri tej hišni preiskavi in na dokaze, ki izvirajo iz
njih. Predlaga, da se izpodbijani sodbi razveljavita in se zadeva
vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določbah 4. odstavka 36. člena Ustave Republike Slovenije in 3.
odstavka 208. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP - 77), ki se je
uporabljal v času tega preiskovalnega dejanja, sta morali biti pri
hišni preiskavi navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Čeprav ta
zakon ni izrečno določal, da dokazi, ki so bili pridobljeni pri
nezakonito izvedeni hišni preiskavi, ne morejo biti uporabljneni v
kazenskem postopku, so po stališču vrhovnega sodišča dokazi,
pridobljeni s kršitvijo ustavno zavarovane človekove pravice do
nedotakljivosti stanovanja, nedovoljeni in se sodbi ne bi smeli
opirati nanje, ne glede na to, ali je to zakon izrečno predpisal ali
ne. To stališče izhaja iz dejstva da je ZKP - 77 kot prepovedane
dokaze označil že take, ki so bili pridobljeni s kršitvijo zakona
(npr. nepravilno zaslišanje obdolženca, priče ali izvedenca), tembolj
je morala taka posledica veljati za dokaze, pridobljene s kršitvijo
ustave. Sodišči prve in druge stopnje sta morali po vložitvi
obtožnice uporabljati ZKP, ki velja od.... Ta je v 219. členu izrečno
predpisal, da se sodba ne sme opirati na dokaze, ki so bili
pridobljeni pri hišni preiskavi, če je bila opravljena brez
navzočnosti dveh prič. Po določbah 2. odstavka 18. člena istega
zakona se sodba tudi ne sme opirati na dokaze, ki so bili pridobljeni
s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, med katerimi je po 36. členu Ustave tudi nedotakljivost
stanovanja, niti na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takega
nedovoljenega dokaza. Uporaba nedovoljenih dokazov je po določbi 8.
točke 1. odstavka 371. člena ZKP absolutna bistvena kršitev določb
kazenskega postopka, zaradi katere se mora sodba razveljaviti.

V obravnavanem primeru je preiskovalni sodnik takratnega Temeljnega
sodišča v Novem mestu dne... izdal odredbo, da delavci UNZ Krško
opravijo hišno preiskavo stanovanjske hiše obs. I.V. v T in
pripadajočega gospodarskega poslopja z namenom, da se najdejo mamila.
V zapisniku o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi
sodišča (l. št. 13) je pod točko b) navedeno, da je bil pri hišni
preiskavi navzoč kot priča le F.K. iz T in samo ta je zapisnik tudi
podpisal kot priča, torej je točna trditev v zahtevi za varstvo
zakonitosti, da pri hišni preiskavi nista bili navzoči dve priči.
Dokazi, ki so bili najdeni pri preiskavi stanovanjske hiše (v dnevni
sobi) in gospodarskega poslopja (na podstrešnju), listine in
fotografije, ki zaznamujejo najdbo, uničenje in kemično analizo teh
dokazov v tem obsegu ter izpovedbe oziroma zagovori o teh dokazih, so
zato nedovoljeni dokazi. Sodbi se kljub temu opirata nanje, saj iz
zapisnika o glavni obravnavi, iz izreka in obrazložitve obeh sodb
izhaja, da so bili ti dokazi izvedeni v celotnem obsegu, na njihovi
podlagi sta sodišči ugotovili vrsto in celotno količino mamila, ki je
navedena v izreku in na te dokaze se sodbi sklicujeta tudi v
obrazložitvi.

Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da se sodbi opirata na nedovoljene
dokaze, kar je bistvena kršitev določb kazenskega postopka v smislu
8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi katere se sme na podlagi
2. točke 1. odstavka 420. člena istega zakona vložiti zahteva za
varstvo zakonitosti. Narava te kršitve pa narekuje razveljavitev obeh
sodb v celoti ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo
odločitev in sojenje, zato je Vrhovno sodišče v skladu s 1. odstavkom
426. člena tako odločilo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pred glavno
obravnavo na podlagi 1. in 4. odstavka 83. člena ZKP v skladu z 2.
odstavkom 18. člena istega zakona izločiti zapisnik o hišni preiskavi
ter tiste dele ovadbe, fotografij, potrdila o zasegu in zapisnika o
uničenju konoplje, zapisnika preiskovalnega sodnika o ogledu kraja
najdbe konoplje, odredbe za kemično analizo vzorcev, strokovnega
mnenja Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, izpovedb D.A. in
F.B., iz katerih izhajajo podatki o količini konoplje, ki je bila
najdena v prostorih stanovanjske in gospodarske stavbe. S temi dokazi
bi se namreč moglo dokazovati bistveno drugačna teža kaznivega
dejanja, čeprav so bili pridobljeni pri hišni preiskavi, opravljeni
brez oseb, ki bi morale biti navzoče, torej v nasprotju z 219. členom
ZKP ali pa izvirajo iz teh dokazov.
Stari uporabnik #3072

Re: ce policaji najdejo doma ...?

Odgovor Napisal/-a Stari uporabnik #3072 »

Tale je še najbolj zanimiva, kako ta zakon razume oz. razlaga Vrhovno sodišče RS ... PReberite...


Ustava Republike Slovenije v 36. členu določa: (1) stanovanje je
nedotakljivo, (2) nihče ne sem brez odločbe sodišča proti volji
stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore,
niti jih ne sme preiskati, (3) pri preiskavi ima pravico biti navzoč
tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov
zastopnik, (4) preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh
prič, (5) pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez
odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in
izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno
potrebno, da se lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali
da se zavarujejo ljudje in premoženje.

V 214. členu ZKP je določeno: (1) preiskava stanovanja in drugih
prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če je verjetno,
da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili
sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski
postopek, (2) osebna preiskava se sme opraviti, če je verjetno, da se
bodo pri preiskavi našli sledovi in predmeti, ki so pomembni za
kazenski postopek.

Hišna preiskava je v zakonu uvrščena med preiskovalna dejanja,
določena v XVIII. poglavju ZKP (poleg hišne preiskave še zaseg
predmetov, zaslišanje obdolženca, zaslišanje prič, ogled in
izvedenstvo). Skupna značilnost teh (sodnih) preiskovalnih dejanj je
njihova procesna ureditev, ki zagotavlja, da ta dejanja predstavljajo
dokazno sredstvo oziroma veljaven dokaz ne le v kazenski preiskavi,
ampak tudi na glavni obravnavi, ne glede na fazo postopka, v kateri
so bili pridobljeni. Del te procesne ureditve so posebej določena
dokazna pravila oziroma prepovedi in zapovedi kot pogoji, ki morajo
biti izpolnjeni, da lahko izvedena preiskovalna dejanja predstavljajo
dovoljen dokaz v postopku.

V rednem postopku se hišna preiskava predvidoma izvaja v teku
kazenske preiskave, pred preiskavo pa kot nujno preiskovalno dejanje
(člen 165. in 166. ZKP). Na abstraktni ravni pomeni hišna preiskava
vedno enak poseg v posameznikovo ustavno varovano pravico do
zasebnosti, ne glede na to, v kateri fazi postopka se opravi. Iz tega
sledi, da sme država v to pravico poseči le takrat, ko so izpolnjeni
za to v ustavi in zakonu določeni pogoji, že zopet ne glede na fazo
postopka. Temeljni pogoj, ki mora biti vedno izpolnjen, da se lahko
opravi hišna preiskava, je, da je pred tem z določeno stopnjo
verjetnosti izkazano, da je posameznik storil določeno kaznivo
dejanje. Stopnja verjetnosti, ki se zahteva kot prag, pod katerim
poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja ni dovoljen, je
utemeljen sum.

Po 148. členu ZKP je policija dolžna in upravičena ukrepati, če so
podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero
se storilec preganja po uradni dolžnosti. Za uvedbo sodne preiskave
in s tem za formalni začetek kazenskega postopka je v 167. členu ZKP
zahtevan obstoj utemeljenega suma. ZKP pojmov "razlogi za sum" in
"utemeljen sum" posebej ne opredeljuje, z novelo ZKP, ki je stopila v
veljavo 23.1.1999 (Uradni list SRS, št. 72/98), pa je zakon uvedel še
nov pravni standard: "utemeljene razloge za sum" kot enega od pogojev
za odreditev ukrepov iz 150. člena ZKP. Iz besednih zvez "utemeljeni
razlogi za sum" in "utemeljen sum" ni mogoče videti, v čem naj bi
bila razlika med obema pojmoma (razen verbalne). Sum bo utemeljen, če
zanj obstajajo razlogi, utemeljevati namreč ne pomeni nič drugega,
kot navajati razloge za stališča, ugotovitve ali odločitve. Pri obeh
standardih gre za vprašanje verjetnosti obstoja določenega kaznivega
dejanja, ki ga je storil določeni storilec. Takšno verjetnost je
mogoče ugotavljati le na podlagi dejanskih, praktičnih kriterijev, to
je logične in izkustvene upravičenosti sklepanja o obstoju
verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pri čemer se tak
sklep lahko opira le na konkretna dejstva oziroma podatke o dejstvih,
ki so preverljivi.

V primerih, ko je hišna preiskava opravljena v fazi preiskave, je ta
verjetnost na stopnji utemeljenega suma, ki je pogoj za uvedbo
preiskave (1. odstavek 167. člena ZKP). Cilj kazenske preiskave je
določen v 2. odstavku 167. člena ZKP: predvsem naj se v njej zberejo
dokazi, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica. V ta
namen se v preiskavi izvede določena preiskovalna dejanja. Enak namen
imajo preiskovalna dejanja, opravljena pred preiskavo. Hišna
preiskava, opravljena pred formalno uvedeno kazensko preiskavo,
dejansko ni nič drugega kot kazenska preiskava, zožena na eno
preiskovalno dejanje. Njen cilj je (če ne gre za prijetje obdolženca)
pridobitev materialnih dokazov, ki so pomembni za kazenski postopek.
Takšna preiskava, opravljena pred kazensko preiskavo, ne pomeni nič
manjšega posega v ustavno varovane pravice kot kazenska preiskava
oziroma preiskovalna dejanja, opravljena po izdanem sklepu o
preiskavi, ali pa celo hujši poseg, kadar gre v kazenski preiskavi na
primer le za zaslišanje prič, izvedenstvo in podobno. Rezultat hišne
preiskave neredko že pomeni pridobitev odločilnega dokaza, na podlagi
katerega je lahko sprejeta odločitev o vložitvi obtožnice, pa tudi
izrečena obsodilna sodba. Če je torej cilj hišne preiskave enak cilju
v formalno uvedeni preiskavi izvedenim preiskovalnim dejanjem, in že
ta dejanja enako ali bolj posegajo v ustavno varovane človekove
pravice, potem ni videti razloga, ki bi utemeljeval nižji dokazni
standard za (sodna) preiskovalna dejanja, opravljena v predkazenskem
postopku.

Drug pogoj za to, da se sme opraviti hišna preiskava, je izkazana
verjetnost, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se
bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni
za kazenski postopek. Ta verjetnost mora zopet izhajati iz konkretne
in ne samo splošne možnosti, da se storilec ali predmeti nahajajo v
prostorih, ki naj bi bili preiskani.

Hišno preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo (1.
odstavek 215. člena ZKP). Odredba o hišni preiskavi mora v mejah
možnosti zagotoviti, da je poseg v pravico do zasebnosti primerno
omejen, določiti mora okvir meje in cilj hišne preiskave. Odredba
mora obsegati: podatke o osebi, pri kateri se bo preiskava opravila,
razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje (če se hišna preiskava opravlja pred uvedeno kazensko
preiskavo), navedeni morajo biti oseba (obdolženec), sledovi ali
predmeti, na katere se preiskava nanaša in okoliščine, iz katerih
izhaja verjetnost, da bo ta obdolženec prijet ali odkriti sledovi ali
predmeti, pomembni za kazenski postopek, in določno mora biti naveden
prostor, v katerem naj se opravi hišna preiskava. ZKP glede pogojev
za hišno preiskavo ne loči med preiskavo stanovanja in drugih
prostorov obdolženca ali drugih oseb.

Odredba o preiskavi se izroči pred začetkom preiskave tistemu, pri
katerem naj se preiskava opravi, pri tem pa ga je treba poučiti, da
ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri preiskavi. Če
to zahteva, se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar
najdalj za dve uri (2. odstavek 215. člena ZKP). Če se torej hišna
preiskava opravlja pri obdolžencu, mora biti ta na naveden način
obveščen o hišni preiskavi, hkrati pa ima pravico pri njej biti
navzoč (3.a alinea 36. člena Ustave, 1. odstavek 216. člena ZKP).

Obtoženec pa ima pravico biti navzoč pri hišni preiskavi ne glede na
to, ali se ta opravlja v njegovih prostorih ali v prostorih drugih
oseb (torej tudi, kadar ne gre za poseg v njegovo zasebnost), v
skladu z določbami 178. člena ZKP oziroma člena 178 v zvezi s 166.
členom ZKP, kadar se hišna preiskava opravlja pred izdajo sklepa o
preiskavi. Ta pravica izhaja iz pravice do obrambe, ki jo zagotavlja
29. člen Ustave vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja.

Pri hišni preiskavi morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot
priči (3. odstavek 216. člena ZKP). Priči nadzorujeta potek oziroma
izvedbo preiskave, ki jo praviloma opravlja policija. To ne pomeni,
da morata biti priči prisotni pri vsaki potezi policistov, ki
izvajajo hišno preiskavo, vendar pa mora biti ta izvedena tako, da je
pričama omogočen dejanski nadzor njenega poteka.

Odgovori