Zloraba sredstev odvisnosti



 Zlorabo definirajo splošno sprejeta prepričanja v določenem družbenem okolju. Tako je na primer v Britaniji splošno sprejeta zmerna uporaba alkohola in tobaka zaradi zniževanja stresov iz okolja in anksioznosti (tesnoba, strah, bojazen, zaskrbljenost, nemir) in lajšanja družbenih odnosov. Nasprotno so relativno redka prepričanja, po katerih občasno uživanje konoplje ni zloraba, zanemarljiva pa so prepričanja po katerih vsako jemanje LSD -ja ali heroina ni zloraba. Glede na to se zdi, da bi bil mnogo primernejši izraz nemedicinska (socialna) uporaba zdravil in drugih sredstev odvisnosti kot izraz zloraba. Nemedicinska uporaba označuje stalno ali občasno jemanje določenih farmakoloških sredstev po lastni odločitvi, da bi se posameznik počutil dobro oziroma, da bi verjel, da se tako počuti ali pa zaradi radovednosti in pridobivanja novih izkušenj.
 Sredstva, ki se jemljejo zaradi nemedicinskih razlogov, se pogosto delijo na "blaga in močna" (v angleščini: soft in hard). Uporablja se tudi izraz "mehke in trde" droge. Močna sredstva so tista, ki lahko resneje onesposobijo življenjske funkcije posameznika, s tem da izzovejo težko psihično odvisnost, v primeru cerebralnih depresivov pa tudi fizično odvisnost. V to skupino spadajo heroin, morfin in njegovi analogi (snovi, podobne morfinu).

 Blaga sredstva imajo manjšo sposobnost povzročanja odvisnosti. Lahko obstaja psihična odvisnost, vendar se, razen v slučaju visokih doz depresivov (alkohol, barbiturati), ne razvije ali pa se razvije zelo blaga fizična odvisnost. V to skupino spadajo sedativi, trankvilizanti, amfetamin, konoplja, halucinogeni, alkohol in tobak. Tako kot vsak poskus klasifikacije je tudi ta neuspešen v odnosu na individualna odstopanja pri uporabi sredstev odvisnosti. Barbiturati se na primer lahko uporabljajo v zelo visokih dozah, pogosto intravenozno, kar močno onesposobi posameznika s povzročanjem fizične odvisnosti in konvulzij (krčev) pri hitri prekinitvi jemanja. V tem primeru so barbiturati "močni". Tudi amfetamini se lahko jemljejo na načine, pri katerih se pojavlja dvom ali gre za blago ali močno sredstvo. Izraza "težko" uživanje (kadar sredstvo odvisnosti zavzema osrednje mesto v življenju odvisnika) in "lahko" uživanje ( kadar je sredstvo odvisnosti manj pomembno), pripomoreta k uvidu razlik, saj se navedena klasifikacija pravzaprav ne nanaša na sama zdravila, ampak na njihove učinke in načine uživanja.
 
Načeloma obstajata dva načina nemedicinskega uživanja sredstev odvisnosti:
•kontinuirano uživanje, pri katerem pride do prave odvisnosti ( alkohol, barbiturati, opijati).
•občasno uživanje, da se doseže neka nova izkušnja (LSD, konoplja, hlapljiva sredstva).

Pogosto oseba uživa sredstva odvisnosti na oba načina. Nekatera sredstva se uživajo na oba načina, na primer alkohol, medtem ko se LSD in konoplja prvenstveno uživata občasno.

zdravstvo