Fenciklidin (PCP)
Fenciklidin je sintetično pridobljeno sredstvo, ki je
prvotno uvedeno v medicino kot "disociativni anestetik". Za to zdravilo
se je govorilo, da naredi bolnika neobčutljivega za bolečino, ker "razdvoji
telesne funkcije in razum". Halucinogeni učinki te substance so bili
najprej opaženi pri bolnikih, ki so se zbujali iz anestezije. Namesto
fenciklidina se danes v medicini uporablja njegov analog ketamin, ki
zelo redko povzroča te efekte. Fenciklidin je danes najpogosteje uporabljeni
halucinogen. Odvisne osebe ga uživajo s kajenjem (mešanega s tobakom),
pa tudi oralno in parenteralno. Najpomembnejši centralni efekti fenciklidina
so dezorientacija, občutek popačenih slik realnosti, obstajajo tudi
nistagmus (očesna trzavica), znojenje, tahikardija (pospešen srčni utrip),
hipertenzija (povišan krvni pritisk). Večje doze lahko povzročijo smrt,
kar drugače nikoli ni opaženo po uporabi LSD-ja.
Literatura: D.R. Laurence- P. N. Bennett: Klinička farmakologija,
Jugoslavenska medicinska naklada,1982; 375-76.