Pred približno 18
leti, potem ko me je že nekaj let hudo bolelo v hrbtu, so zdravniki
postavili diagnozo degenerativno obolenje vretenca. Od takrat
sem prestala številne operativne posege in poskusila marsikatero
zdravilo, vendar bolezni ni bilo mogoče ustaviti. Zdaj je poško-dovanih
že pet hrbteničnih vretenc. Vse, kar še lahko naredijo, je lajšanje
bolečin. Pred dvema letoma sem bila zelo slabotna, takrat sem
začela prejemati morfij. Tako hude blečine sem imela, da dve
leti in pol sploh nisem spala. Nisem mogla mirno ležati, niti
sedeti, večerjo sem pojedla med hojo. Preden sem začela dobivati
morfij, sem imela še več drugih močnih zdravil proti bolečinam.
Najprej sem jemala po 180 miligramov morfija na dan, dvakrat
po 90. Tudi pri takšnem odmerku morfija, ki je lajšal bolečine
v hrbtenici, me je še vedno neznosno bolela noga.
Čeprav prihajam iz Nizozemske, sem se vedno na široko izogibala
drogam, tudi marihuani. Ko so pred tremi leti bolečine postale
tako hude, so vsi govorili Elly, zakaj ne pokadiš česa? Pa nisem
hotela. Vsi so mi govorili saj si vendar Nizozemka, za božjo
voljo, pokadi kakšen džoint, da ti bo lažje. Pa vendar do svojega
41. leta niti videla nisem marihuane, kaj šele, da bi jo poskusila.
Ko je bilo zelo hudo, pa sem jo vendarle začela kaditi. Priskrbela
mi jo je prijateljica. Enkrat na dan in sem se počutila veliko
boIje. Vendar nisem hotela kaditi preveč, samo enkrat na dan,
po dveh mesecih pa sem prenehala, saj sem začela jemati morfij.
Nisem si upala uživati tako močnega zdravila, zraven pa še kaditi
marihuano, saj nisem bila prepričana, ali mi ne bi to škodilo.
Tudi mož Jeremy me je nagovarjal, naj prižgem kakšen džoint,
pa nisem hotela, dokler nisem vstopila v poskusno zdravljenje.
Aprila lani, ko sem se vključila v poskus z medicinsko konopljo,
sem začela počasi zmanjševati odmerke morfija. Želela sem povsem
opustiti morfij, da bi jemala samo kanabis, vendar ni šlo, sem
pa dnevni odmerek zmanjšala na 60 miligramov, kar je velik uspeh.
Čudežev ne pričakujem, pomembno je, da lahko zdaj učinkovito
nadzorujem bolečino. Zdravilo iz kanabisa ne more izboljšati
zdravja v hrbtenici, vendar je bistveno omililo bolečine v nogi.
Te so bile vedno najhujše, zaradi njih sem tudi začela jemati
morfij. Pri tako hudih bolečinah ne ješ, ne spiš ... Ko sem
vstopila v raziskavo, nas je polovica uživala pravo zdravilo,
polovica pa placebo in nihče od nas ni vedel, kaj v resnici
prejema. Po četrti prespani noči mi je mož rekel: 'Zagotovo
jemlješ pravo zdravilo, Elly, saj te je pomladilo za deset let.'
Spet grem lahko sama v park, peljem psa na sprehod. Vse to
je prej počela družina. Sedem na klop v parku in se počutim
čudovito. Ker me noga toliko manj boli, še je vse moje življenje
izboljšalo. Zdaj sem srečna. V povprečju vzamem vsak dan 12
odmerkov razpršila, včasih osem, včasih tudi 14, kakor se
počutim. Nikoli nisem 'zadeta'. Na začetku sem res občutila
omamljenost, po nekaj dneh, ko sem uravnovesila odmerke, je
tudi to povsem izginilo. Se vedno pa zdravila raje ne uporabim
tik pred vožnjo.«
Elly Laybourne, 44 let, poškodba hrbtenice
Vzela bi karkoli, da bi le pomagalo!
Za multiplo sklerozo sem zbolela pred 13 leti.
Kmalu so me začele hudo boleti noge, tako močno, da so bolečine
povsem prevladale v mojem življenju. Bila sem vzgojiteljica
v vrtcu, zaradi bolezni sem prenehala hoditi v službo. Dneve
in dneve nisem šla iz hiše, več let nisem spala. Kmalu pa nisem
mogla skrbeti niti za dom. Vsako noč sem trikrat, štirikrat
vstala iz postelje, da sem šla na stranišče. Zdaj spim in to
je lepo, enkratno. Takšna velika sprememba. Skoraj dve leti
že jemljem zdravilo iz konoplje. Sprva sem bila nekoliko prestrašena,
vendar bi vzela karkoli, da bi le pomagalo. Kljub hudim bolečinam
me je bilo preveč strah, da bi pred poskusom kadila marihuano.
Novo zdravilo sem prvič poskusila neki večer, preden sem se
odpravila v posteljo. Prvič po skoraj desetih letih sem vso
noč prespala. Nisem mogla verjeti. Zbudila sem se, zunaj pa
je bila dnevna svetloba. Bila sem prepričana, da sem umrla in
odšla v nebesa. Krepilnega spanca nisem doživela že toliko let.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci
vsako noč.
Ljudje ne razumejo, kako je, če vso noč ne spiš in se sprehajaš
naokoli, ker tvoje noge nenehno trzajo in poskakujejo. In bolečina.
Zdaj vzamem zvečer, preden ležem v posteljo, novo zdravilo in
trzanje poneha, bolečina popusti. Spim vso noč in zjutraj se
počutim kot prerojena. Odmerek si določam tako, kot mi najbolje
ustreza, vsakih dva, tri dni en brizg. Dokler ne izkusite nenehne
bolečine, ne veste, kako je to. Kot če bi zapeljali v črn tunel
in ne morete iz njega, pokonci ste vso noč, ker vam noge poskakujejo,
se krčijo ...
Razpršila ne uporabim vsak dan, le kadar se slabo počutim.
Včeraj sem bila zelo utrujena. Morala bi likati in družini
pripraviti večerjo, pa nisem zmogla. Vzela sem zdravilo, v
pol ure sem likala, čez uro sem skuhala večerjo. Pred poskusom
tega nisem zmogla. Običajno je skuhal sin, ko je prišel iz
šole. Zdaj lahko počnem stvari, ki jih dolga leta nisem mogla.
Če se počutim dobro, razpršila dan ali dva ne uporabim, potem
pa ga vzamem, ko noge postanejo težke, kot če bi bile vlite
v beton, in se v stopalih pojavi neznosna bolečina. Zadosti
je en odmerek in spet lahko hodim po stopnicah. Odreši me
te neznosne bolečine ... Veliko manj pomoči potrebujem. Dolga
leta nisem imela niti toliko moči, da bi skuhala kosilo. Multipla
skleroza je prevladala nad mojim življenjem. Poleg razpršila
jemljem približno leto dni tudi novo zdravilo betainterferon.
Zelo mi pomaga, vendar imam še vedno slabe dni, ko potrebujem
konopljo.
Zdaj lahko znova uživam življenje. Zdravila nikoli ne imenujem
kanabis, ampak le razpršilo. Prav tako ga nimam za marihuano.
Prej je nisem nikoji pokusila, žato niti nisem vedela, kako
deluje. Pri prvih odmerkih sem resda občutila psihoaktivne
učinke, omamljenost, kot bi spila steklenico vina, vendar
tega občutka ne maram. Zdravilo je v resnici spremenilo moje
življenje in življenje moje družine. Oba otroka sta najstnika
in nikoli nista niti poskusila zlorabiti razpršila. Hranim
ga skrbno, v hladilniku, v posebni škatli, skritega za jogurti.
Ker se zavedata, kako bolna sem bila, kako dolgo sta morala
skrbeti zame, zdaj pa sem spet mama, ki ni odvisna od njiju,
niti ne pomislita, da bi zlorabila moje zdravilo.«
Linda Pack, 46 let, multipla skleroza
Helena Kocmur, Nedelo
|
