OdgovorNapisal/-a crt » 28 Apr 2007, 13:13
Delovanje in aktivne sestavine
Zdi se, da lahko način delovanja mušnice zelo variira od osebe do osebe. Večina jih doživlja močno evforijo, željo za plesom in vizualne halucinacije. V prvih 20 do 40 minutah se pojavljajo omamljenost in krčeviti trzljaji udov. Nato navadno sledi polsen, ki traja približno 2 uri. V tem času lahko ima oseba obarvane vizije, sliši lahko zvoke, ki jih ne more razbrati. Nato se razvije evforija, ki jo spremlja petje, plesanje, skakanje, napadi smeha. Lahko se pojavijo tudi halucinacije, pri čemer predmeti izgledajo mnogo večji kot so v resnici. Po nekaterih opisih lahko žlica vode postane jezero. Po več urah omame oseba pade v globok sen, prebudi pa se z močnim glavobolom. Kot dnevna porcija med sibirskimi šamani se jemlje srednje velik primerek gobe. Verjamejo, da mušnica deluje močneje, če je na rdeči površini klobuka več belih krpic. Opazili so, da mušnica deluje tudi na živali. Jeleni zaspijo, če uživajo to gobo in jih tako tudi lovijo. Meso tako ubite živali, deluje na ljudi podobno kot mušnica. Nekoč se je kot glavna aktivna substanca mušnice omenjal zelo strupeni alkaloid muskarin. Vendar pa je tega v mušnici zelo malo. Psihotropni učinek gobe danes pripisujejo muscimolu in ibotenski kislini, goba pa vsebuje še muskazon, atropin, bufotenin in nekatere druge alkaloide. Menijo, da prisotnost atropina potencira delovanje muscimola in ibotenske kisline, ki je sveža goba vsebuje okrog 0.03 do 0.1%. Ibotenska kislina pri sušenju prehaja v stabilnejši in 5-krat močnejši moscimol. Oralna doza moscimola znaša od 10 do 15 mg. Ibotenska kislina in muscimol se iz organizma izločata manj spremenjena kot katerakoli druga halucinogena sestavina. S tem tudi razlagajo, da se sestavine mušnice lahko prenesejo z urinom. Zanimivo je, da je goba v številnih deželah znana kot smrtni strup za muhe, kar se odraža v imenu te gobe v številnih jezikih. Druga zabloda je, da se mušnica smatra kot smrtno nevarna za človeka. Goba lahko povzroči težje intoksikacije, vendar se te ne končajo s smrtjo, kot je to značilno za nekatere druge vrste iz rodu Amanita (npr. zelena mušnica). Ni lahko pojasniti, zakaj je mušnica pri sibirskih narodih znana kot opojno in halucinogeno sredstvo, v Evropi pa je poznana kot strupena in celo smrtnonosna goba. Po narodnih pripovedkah je mušnica nastala iz sline žabe krastače. Zanimivo je, da so kemijske raziskave kožnega izločka žabe krastače potrdila ta verovanja. V izločkih so našli strupeni alkaloid bufotenin, ki je substanca visokega halucinogenega delovanja.
You are never alone with a gram!