, beri čebele so jo zajebale grrrCITAT
Teoretično je možno (prosto po radiu Erevan):
Poseješ njene potomce. Æe je lastnost dominantna, kar je najbolj verjetno, boš dobil razmerje 3:1 v korist orjaških primerkov, med katerimi bo 2/3 križancev in 1/3 čistih primerkov. Na zunaj bodo vsi isti. Ko poseješ to generacijo, se bo spet pojavilo razmerje 3:1 v korist velikih rastli, med katerimi pa bo spet le 1/3 čistih, 2/3 pa križancev. Na zunaj so pa oboji enaki. Neustrezne izločiš, druge obdržiš. In tako naprej.
Če je lastnost enakovredna, bodo v prvi generaciji vsi osebki veliki mnogocvetni ali mali mnogocvetni ali veliki malocvetni ali mali malocvetni. V drugi generaciji se bo pojavilo 1/4 velikih malocvetnih.
Najbolj zanesljivo jih prepoznaš, če je lastnost recesivna. V drugi generaciji dobiš 1/16 takih osebkov. Ti bi bili lahko enaki iskani sorti.
V vseh primerih pa je popolna čistost sorte izgubljena, ker je prišlo pri križanju do mešanja genov. Ne gre samo za velikost cveta, ampak še drugih 100.000 latnosti.
Skratka, ne bo ti uspelo. Sicer pa tudi izvorna sorta ni bila toliko selekcionirana, da bi bili vsi potomci enaki. To bi bilo možno le z razmnoževanjem tkiva, kar pa je finančni nesmisel.
Številke, ki sem jih navedel, so statistični računi, kar se v praksi nikoli ne dogaja. Take podatke je sicer dobil Gregor Mendel, ampak je dokazano priredil podatke, da je lahko razložil zakonitosti dedovanja genov.
Če bi se rad dokopal do izvorne sorte z biotehnologijo, moraš kromosom, na katerem so geni za majhnost cveta okužiti s takim zaporedjem DNA, da se rastlina bo razvila do odraslosti. Recimo, da blokiraš fotosintezo. Potem bi ostali pri življenju samo taki, ki bi imeli vse gene zdrave, torej velikocvetne primerke.
Če sem kaj pomagal, mi je v veliko veselje.
Lp

) vedel kolk koristi ti prinese kakšen prahec zato pač zbiraš takšnega katerega lastnosti si želiš na potomcih in upaš na najboljše.
Je pa res da za kej takšnega se it rabiš indoor plac za par 100, oziroma bolj par 1000 rastlin, good luck with that.
