Jamajka
Po celotni ozki natlačeni stranski ulici sredi zahodnega
dela Kingstona se ob drugih vonjavah širi tudi bolj zbadljiv
vonj. Na sodih, stolih in mizah ležijo kupi gostih, grmičastih
vrhov marihuane, ki jih prodajalci ponujajo mimoidočim. "Ljudje
nimajo nič, zato sadijo marihuano," pravi mladenič, ki noče
izdati svojega imena in katerega družina goji marihuano izven
Kingstona in jo tukaj prodaja po piškavih 2$ za steblo z nekaj
čokatimi vrhovi.
"Če pride policija in nasad uniči, jo bomo naslednji dan
spet posadili; če pride policija sem in jo zapleni, jo bomo
naslednji dan spet prodajali." Čeprav se je v javnosti uporablja
ogromno, je nelegalna in je posest - nekoč kaznovana s kaznijo
18 mesecev težkega dela - še vedno stvar neupogljive črke zakona.
Sedaj je, očitno v želji, da se zakon uskladi z resnicnostjo,
vladna komisija predlagala dekriminalizacijo marihuane za osebno
uporabo, a z nadaljno prepovedjo vzgoje in prodaje.
"Trenutni zakon je neznosen, saj je marihuana tako vpletena
v način življenja, da je ni mogoče prepovedati," pravi Barry
Chevannes, dekan socialnih znanosti na University of the West
Indies, ki je predsedoval komisiji. Ameriški uradniki, lokalni
klerikalci in policija so nasprotovali, a ministrski predsednik
P.J. Patterson je izjavil, da so ugotovitve komisije "prepričljive".
Mednarodne skupine za spremembo zakonodaje o drogah so izjavile,
da predlog odseva trenutni trend mehčanja zakonov v Evropi in
Kanadi.
Diplomati ZDA in predstavniki izvršne veje oblasti so
opozarjali, da bi dekriminalizacija utegnila kršiti mednarodne
sporazume in bi lahko rezultirala v odklonitvi ameriške pomoči.
Strah pred kršitvijo sporazumov in izgubo ameriške pomoči skrbi
lokalne oblasti, ki nasprotujejo dekriminalizaciji. G. Chevannes
je opozoril, da komisija podpira širjenje programov izobraževanja
mladine in ni predlagalo kajenja na javnih mestih, prav tako
pa se zavzema za ostrejše kazni za gojenje in prodajo na veliko.
Kaznovanje široko razširjene uporabe marihuane - okoli 6000
ljudi letno je kaznovanih zaradi uporabe marihuane - je zakon
privedlo na slab glas.
Povečana stopnja kriminala in boji med kriminalnimi združbami
so zbegali javnost z nasiljem in umori; policija, ki se pogosto
zateka k nasilnim oblikam reševanja konfliktov, pa zgublja zaupanje
prebivalcev Jamajke. A vsaj petina populacije kadi marihuano
za relaksacijo, v verske namene ali blažitev zdravstvenih težav.
Rastafarijanci jo smatrajo za svetinjo in so dolgo kljubovali
poskusom popolne prepovedi. Vrhovi, ki jih namočijo v beli rum
za devet dni, so znano zdravilno sredstvo. Matere pripravljajo
čaj iz konoplje in čajna žlicka naj bi novorojence obvarovala
pred boleznimi in zli duhovi. "Ljudje verjamejo, da je marihuana
zdravilo za vse bolezni," pravi g Chevannes. "S takšnim razmišljanjem
ljudstva je skoraj nemogoče prepovedati rastlino."
Drugi Jamajčani verjamejo, da obstajajo drugi, bolj resni
problemi - mestno nasilje in trgovanje s kokainom iz Kolumbije.
"Drugi problemi so mnogo bolj pomembni kot ta," pravi Wendel
Smith, direktor računalniškega podjetja. "Kakorkoli, zgleda,
da je sedaj legalna. Na plaži ali koncertih je vonj po marihuani
najbolj opazen." Prejšnji poskusi dekriminalizacije so obstali.
G. Revon Brown, Pentecostal minister, je eden od nasprotnikov.
Njegov brat je bil obetaven študent na dobri univerzi, "a se
je v sedemdesetih začel družiti z rastafarijanci in začel kaditi
marihuano," pravi. "Trideset let kasneje si še vedno ni opomogel."
"Kajenje marihuane ni pozitven del jamajške kulture," pravi
g. Brown. "Ruši osnovne vrednote."
Poročilo komisije mora iti še skozi parlament in ministrski
predsednik, ki se mu naslednje leto približujejo volitve, bi
zaradi strahu pred neuspehom lahko odložil vsakršno potezo.
Nekateri voditelji People's National Party pravijo, da bi bilo
o problemu bolje izvesti referendum, kot pa parlamentarno glasovanje.
"Politične stranke morajo zavzeti stališče." pravi Paul Burke,
predsednik stranke za Kingston in dolgoletni borec za legalizacijo.
Poročilo, pravi, "samo potrjuje problem."
|
