Zaščita pred klopi.
-
Exstasy
Zaščita pred klopi.
Zaradi velikega števila teh nadležnih zajedalcev, ki nam lahko močno zagrenijo življene sm se odloču da odprem temo, ki bo namenjena varnosti in zaščiti pred klopi..
ŽIVLJENJE
Večina klopov čaka gostitelja na kakšnem izpostavljenem mestu (npr. na vrhu travne bilke). Ko pride gostitelj mimo, ga zaznajo s kemo- in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na gostitelju poiščejo mesto, kjer so tik pod kožo žile in se prisesajo. To je največkrat na notranji strani sklepov pri sesalcih, pri plazilcih in ptičih pa okoli oči ali kljuna. Ščitasti klopi se prehranjujejo trikrat v življenju, pred vsako preobrazbo in samice še pred tvorbo jajčec, vsakič na drugem gostitelju, le pri nekarih vrstah ostanejo osebki na isti živali, s čemer je število gostiteljev zmanjšano na dva ali celo samo enega. Usnjati klopi se prehranjujejo priložnostno in na gostitelju ne ostanejo dolgo (za razliko od ščitastih, kjer je lahko odrasla samica prisesana do nekaj dni).
Življenjska doba klopov je zelo različna, od pol leta do šestih let, večina pa živi okoli tri leta. V območjih z zmernim podnebjem prezimijo kot ličinke v podrasti ali med listnim odpadom. Ponovno postanejo aktivni, ko se povprečna dnevna temperatura dvigne na nekaj stopinj nad lediščem.
POMEN ZA ČLOVEKA
Človek ni glavni gostitelj za nobeno vrsto klopa. Klopi, ki zajedajo na človeku, pa so kljub temu pomembni iz medicinskih razlogov, saj delujejo kot prenašalci mnogih nevarnih bolezni. Med najpomembnejšima sta klopni meningoencefalitis (bolj poznan kot klopni meningitis) in lymska borelioza. Po negativnem vplivu na zdravje ljudi jih globalno prekašajo samo komarji.[2] Nevarnost predstavljajo tudi toksini in druge snovi v klopovi slini. Prvi lahko povzročijo klopno paralizo, na druge snovi pa se lahko organizem odzove s preobčutljivostjo in nastopi alergijska reakcija.
Posredno povzročajo klopi nevšečnost tudi z zajedanjem in prenašanjem bolezni na domače živali.
KONTROLA
Proti boleznim, ki jih prenašajo klopi, se borimo na več ravneh, večina od katerih vključuje ukrepe, ki zadevajo klope kot prenašalce.
Na ravni populacij je tak ukrep uravnavanje številčnosti klopovih običajnejših gostiteljev (npr. srnjadi), kar posredno vpliva tudi na populacijo klopov, ki se na njih prehranjujejo. Za velike sesalce se uporabljajo tudi gobe, prepojene z akaricidom, ki jih nameščajo blizu zbirališč divjadi, npr. krmišč.
Za preventivo na ravni posameznika se priporočajo fizične in kemijske metode preprečevanja pika ter širjenja bolezni. Najenostavnejši ukrep je izogibanje rizičnim območjem kjer je potrjena prisotnost okuženih klopov, ali vsaj nošenje dolgih oblačil in pregledovanje telesa po sprehodu v naravi. Proti meningoencefalitisu se borimo tudi s preventivnim cepljenjem posebej izpostavljenega dela prebivalstva (npr. gozdarjev).
Kadar se klop prisesa, ga je najbolj priporočljivo odstraniti s pinceto. Kemična sredstva, kot so eterična olja ipd., lahko povzročijo, da klop refleksno izloči še več sline, s čemer se poveča možnost za okužbo.
Nekatere bolezni, ki jih prenašajo klopi, zdravimo naknadno z antibiotiki.
KLOPI V SLOVENIJI
Za Slovenijo je znanih 13 vrst klopov, med katerimi je najbolj znan gozdni ali navadni klop (Ixodes ricinus). Zaradi njegove razširjenosti je v vseh gozdnatih predelih države nevarnost za okužbo z lymsko boreliozo, ki jo prenaša. Redkeje se na človeka prisesa golobji klop (Argas reflexus), ki je specializiran na zajedanje golobov.
Pravilno odstranjevanje klopa.
Primeri meningitisa po sloveniji.
Simptomi okužbe z boreliozo.
Znaki in simptomi meningitisa:
Velikokrat se meningitis prične z neznačilnimi znaki, kot pri virusni okužbi. Klasična triada vročine, glavobola in otrdelega vratu se razvije v nekaj urah ali dneh. Pasivna fleksija vratu (izvede se tako, da bolniku nekdo drug poskuša brado potisniti ob prsni koš) je omejena ali onemogočena in boleča, medtem ko obračanje glave levo/desno (rotacija) in zvračanje glave nazaj (ekstenzija v vratu) tipično niso tako boleči. V hujših primerih lahko fleksija vratu povzroči tudi pokrčenje v kolku ali kolenu, čemur pravimo Brudzinskijev znak. Če se pri pasivnem iztegovanju kolena, medtem, ko je kolk pokrčen, pojavi upor, pa je prisoten Kernigov znak. Otrdel vrat, Brudzinskijev in Kernigov znak so meningealni znaki (imenovani tudi meningizmus) in se pojavijo zato, ker premikanje živčnih korenin skozi vnete meninge povzroči draženje (z uporom in otrdelostjo pa se to premikanje in s tem draženje zmanjša ali prepreči).
Kljub temu, da možgansko tkivo samo tipično ni zgodaj vpleteno pri meningitisu, se lahko razvijejo letargija (globokemu spanju podobno stanje), zmedenost, epileptični napadi in žariščni nevrološki znaki, predvsem pri nezdravljenem bakterijskem meningitisu.
Znaki in simptomi borelioze:
Poznamo več vrst zaščit poleg cepljenja:
-Kemijske: razni repelenti in cepljenje.
-Naravni:V zadnjem času ponudniki naravnih izdelkov iščejo še učinkovitejše recepture. Zelo zanimivi so poskusi z izvlečkom paradižnika, rečejo mu tudi klop stop. Ugotovili so, da je naravna snov iz paradižnika po moči učinkovanja primerljiva s kemičnimi repelenti, vendar brez tveganja za toksikacijo. Razvija se tudi oblika uporabe. Tako imamo poleg pršil in losjonov na voljo obliže, ki jih ni nujno nanašati na kožo. Lahko jih pritrdimo na oblačila, obutev ali torbico in bodo okrog nas oddajali zaščitni vonj.
Kot preverjeno sredstvo proti bolham, klopom in drugemu mrčesu v Dalmaciji že stoletja poznajo rastlino dalmatinski bolhač. Iz nje pridobivajo piretin – naravni insekticid, ki ga uporabljajo tudi v naravnih pripravkih proti mrčesu. Če imate rastlino doma, jo lahko namočite v alkohol in z alkoholno raztopino škropite površine, s katerih želite odgnati mrčes.
Torej, bodite svetloba in »bitja teme« vas bodo pustila pri miru. Če pa vam notranje svetlobe zmanjka, si jo lahko izposodite tam, kjer jo je uskladiščila narava – v eteričnih oljih in rastlinskih izvlečkih.
-Elektronski: Elektronski repelent proti klopom.Obesekl deluje na osnovi ultrazvoka.
1) Pričvrstite ga na obleko v višini pasu.
2) Ko odstranite rdeč zatič, aktivirate obesek.
3) Učinkovito odganja klope in je hkrati odlična preventiva.
-Oblačila: Oblačimo se v svetla oblačila, ki jih večkrat pretresemo. Oblačila naj bodo čimmanj ohlapna, tako se bo klop težje prijel..
Vir: Wikipedija,Google..
ŽIVLJENJE
Večina klopov čaka gostitelja na kakšnem izpostavljenem mestu (npr. na vrhu travne bilke). Ko pride gostitelj mimo, ga zaznajo s kemo- in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na gostitelju poiščejo mesto, kjer so tik pod kožo žile in se prisesajo. To je največkrat na notranji strani sklepov pri sesalcih, pri plazilcih in ptičih pa okoli oči ali kljuna. Ščitasti klopi se prehranjujejo trikrat v življenju, pred vsako preobrazbo in samice še pred tvorbo jajčec, vsakič na drugem gostitelju, le pri nekarih vrstah ostanejo osebki na isti živali, s čemer je število gostiteljev zmanjšano na dva ali celo samo enega. Usnjati klopi se prehranjujejo priložnostno in na gostitelju ne ostanejo dolgo (za razliko od ščitastih, kjer je lahko odrasla samica prisesana do nekaj dni).
Življenjska doba klopov je zelo različna, od pol leta do šestih let, večina pa živi okoli tri leta. V območjih z zmernim podnebjem prezimijo kot ličinke v podrasti ali med listnim odpadom. Ponovno postanejo aktivni, ko se povprečna dnevna temperatura dvigne na nekaj stopinj nad lediščem.
POMEN ZA ČLOVEKA
Človek ni glavni gostitelj za nobeno vrsto klopa. Klopi, ki zajedajo na človeku, pa so kljub temu pomembni iz medicinskih razlogov, saj delujejo kot prenašalci mnogih nevarnih bolezni. Med najpomembnejšima sta klopni meningoencefalitis (bolj poznan kot klopni meningitis) in lymska borelioza. Po negativnem vplivu na zdravje ljudi jih globalno prekašajo samo komarji.[2] Nevarnost predstavljajo tudi toksini in druge snovi v klopovi slini. Prvi lahko povzročijo klopno paralizo, na druge snovi pa se lahko organizem odzove s preobčutljivostjo in nastopi alergijska reakcija.
Posredno povzročajo klopi nevšečnost tudi z zajedanjem in prenašanjem bolezni na domače živali.
KONTROLA
Proti boleznim, ki jih prenašajo klopi, se borimo na več ravneh, večina od katerih vključuje ukrepe, ki zadevajo klope kot prenašalce.
Na ravni populacij je tak ukrep uravnavanje številčnosti klopovih običajnejših gostiteljev (npr. srnjadi), kar posredno vpliva tudi na populacijo klopov, ki se na njih prehranjujejo. Za velike sesalce se uporabljajo tudi gobe, prepojene z akaricidom, ki jih nameščajo blizu zbirališč divjadi, npr. krmišč.
Za preventivo na ravni posameznika se priporočajo fizične in kemijske metode preprečevanja pika ter širjenja bolezni. Najenostavnejši ukrep je izogibanje rizičnim območjem kjer je potrjena prisotnost okuženih klopov, ali vsaj nošenje dolgih oblačil in pregledovanje telesa po sprehodu v naravi. Proti meningoencefalitisu se borimo tudi s preventivnim cepljenjem posebej izpostavljenega dela prebivalstva (npr. gozdarjev).
Kadar se klop prisesa, ga je najbolj priporočljivo odstraniti s pinceto. Kemična sredstva, kot so eterična olja ipd., lahko povzročijo, da klop refleksno izloči še več sline, s čemer se poveča možnost za okužbo.
Nekatere bolezni, ki jih prenašajo klopi, zdravimo naknadno z antibiotiki.
KLOPI V SLOVENIJI
Za Slovenijo je znanih 13 vrst klopov, med katerimi je najbolj znan gozdni ali navadni klop (Ixodes ricinus). Zaradi njegove razširjenosti je v vseh gozdnatih predelih države nevarnost za okužbo z lymsko boreliozo, ki jo prenaša. Redkeje se na človeka prisesa golobji klop (Argas reflexus), ki je specializiran na zajedanje golobov.
Pravilno odstranjevanje klopa.
Primeri meningitisa po sloveniji.
Simptomi okužbe z boreliozo.
Znaki in simptomi meningitisa:
Velikokrat se meningitis prične z neznačilnimi znaki, kot pri virusni okužbi. Klasična triada vročine, glavobola in otrdelega vratu se razvije v nekaj urah ali dneh. Pasivna fleksija vratu (izvede se tako, da bolniku nekdo drug poskuša brado potisniti ob prsni koš) je omejena ali onemogočena in boleča, medtem ko obračanje glave levo/desno (rotacija) in zvračanje glave nazaj (ekstenzija v vratu) tipično niso tako boleči. V hujših primerih lahko fleksija vratu povzroči tudi pokrčenje v kolku ali kolenu, čemur pravimo Brudzinskijev znak. Če se pri pasivnem iztegovanju kolena, medtem, ko je kolk pokrčen, pojavi upor, pa je prisoten Kernigov znak. Otrdel vrat, Brudzinskijev in Kernigov znak so meningealni znaki (imenovani tudi meningizmus) in se pojavijo zato, ker premikanje živčnih korenin skozi vnete meninge povzroči draženje (z uporom in otrdelostjo pa se to premikanje in s tem draženje zmanjša ali prepreči).
Kljub temu, da možgansko tkivo samo tipično ni zgodaj vpleteno pri meningitisu, se lahko razvijejo letargija (globokemu spanju podobno stanje), zmedenost, epileptični napadi in žariščni nevrološki znaki, predvsem pri nezdravljenem bakterijskem meningitisu.
Znaki in simptomi borelioze:
Poznamo več vrst zaščit poleg cepljenja:
-Kemijske: razni repelenti in cepljenje.
-Naravni:V zadnjem času ponudniki naravnih izdelkov iščejo še učinkovitejše recepture. Zelo zanimivi so poskusi z izvlečkom paradižnika, rečejo mu tudi klop stop. Ugotovili so, da je naravna snov iz paradižnika po moči učinkovanja primerljiva s kemičnimi repelenti, vendar brez tveganja za toksikacijo. Razvija se tudi oblika uporabe. Tako imamo poleg pršil in losjonov na voljo obliže, ki jih ni nujno nanašati na kožo. Lahko jih pritrdimo na oblačila, obutev ali torbico in bodo okrog nas oddajali zaščitni vonj.
Kot preverjeno sredstvo proti bolham, klopom in drugemu mrčesu v Dalmaciji že stoletja poznajo rastlino dalmatinski bolhač. Iz nje pridobivajo piretin – naravni insekticid, ki ga uporabljajo tudi v naravnih pripravkih proti mrčesu. Če imate rastlino doma, jo lahko namočite v alkohol in z alkoholno raztopino škropite površine, s katerih želite odgnati mrčes.
Torej, bodite svetloba in »bitja teme« vas bodo pustila pri miru. Če pa vam notranje svetlobe zmanjka, si jo lahko izposodite tam, kjer jo je uskladiščila narava – v eteričnih oljih in rastlinskih izvlečkih.
-Elektronski: Elektronski repelent proti klopom.Obesekl deluje na osnovi ultrazvoka.
1) Pričvrstite ga na obleko v višini pasu.
2) Ko odstranite rdeč zatič, aktivirate obesek.
3) Učinkovito odganja klope in je hkrati odlična preventiva.
-Oblačila: Oblačimo se v svetla oblačila, ki jih večkrat pretresemo. Oblačila naj bodo čimmanj ohlapna, tako se bo klop težje prijel..
Vir: Wikipedija,Google..
Re: Zaščita pred klopi.
HVALA!
Samo meni še do zdaj ni nič pomagalo proti klopom ali komarom.
Samo meni še do zdaj ni nič pomagalo proti klopom ali komarom.
-
Exstasy
Re: Zaščita pred klopi.
Ja sej vem.. Men tut ne, edino to da na vsake 15 min stresem hlače in majico/pulover. Ko pa pridem iz divjine pa takoj pod tuš pa pregledat se celega.. Letos je sploh noro sem jih mel že okoli 10-15.. Nekje sem bral da če klopa odstraniš v roku 24 ali 12 ur, (nisem siguren) še ni predrl kože in je možnost okužbe zelo majhna. Sicer pa koža ni povsod isto debela tko da nevem če to lih drži, mogoče po nogah in rokah.. Sam ko se prasci največkrat na stegna spravijo.. Res sovražim te pizdonte grde svinjske fuj fuj.
Re: Zaščita pred klopi.
Res fajn tema. Js sm jih v 3 dneh nabral 11. Sicer pa ja..rešili se jih nabrš nikoli ne bomo.
Re: Zaščita pred klopi.
bi to nekdo od modov s pravicami v nizki prestavil v vzgojo za začetnike? mogoče sticky, da se ne tema ne izgubi? ker se mi zdi, da se folk premal zaveda posledic klopnih bolezni. mam 2 soseda ko sta fasala tole od klopa... en je mogu jest celo leto presno hrano, drugače ga nabi blo več
Hell, it's about time.
Re: Zaščita pred klopi.
10-15? Jst sm jih letos pobil že par sto (preden so me pičli, zelo radi se primejo na hlače od kolen navzdol, ko hodiš po travi) . je pa res, da dosti hodim po hosti.
Re: Zaščita pred klopi.
Pred leti sem dal čez kuro cepljenja ( 3 šusi), zdaj pa na vsakih pet let dobim vabilo in grem na "obnovitveni" šus in je spet za pet let mir. Tako sem miren ko si pukam te hudiče ven.
Lansko leto nekje v začetku šestega meseca sva s kolegom prišla ven iz gozda na makedamsko pot in doživela pravo grozljivko. Imela sva sigurno vsak 30 klopov na sebi , to je lezlo vse povprek, sredi ceste sva se slekla do gat in stepala te kurce iz oblek in sebe dol, nevem ali sva zagazila v kakšno gnezdo al kaj je to blo. Meni ni blo take panike ker sem cepljen, njega je pa skor infarkt
Lansko leto nekje v začetku šestega meseca sva s kolegom prišla ven iz gozda na makedamsko pot in doživela pravo grozljivko. Imela sva sigurno vsak 30 klopov na sebi , to je lezlo vse povprek, sredi ceste sva se slekla do gat in stepala te kurce iz oblek in sebe dol, nevem ali sva zagazila v kakšno gnezdo al kaj je to blo. Meni ni blo take panike ker sem cepljen, njega je pa skor infarkt
-
weedchecker
- Prispevkov: 175
- Pridružen: 24 Feb 2012, 02:27
Re: Zaščita pred klopi.
Fak da sem srečen da me klopi nimajo radi, v življenju sem mel samo 3 ali 4 klope, pa vedno ko gremo v gozd na sprehod al pa podiramo drevesa pa sekamo pa delamo kej v gozdu, skoraj vsi majo enga klopa al pa več samo jas ne, pa sem vprašo dohtarco pa mi ni znala pojasnit, drugače sem pa cepljen ziher je ziher
Re: Zaščita pred klopi.
Fajn to da se te ne primejo..
jas pa grem samo mimo goše pa enga staknem na kolenu magari
jas pa grem samo mimo goše pa enga staknem na kolenu magari
/
Re: Zaščita pred klopi.
@bosces Hehe, tko mam jst usakič k iz hoste pridm, si morm prou ene 10 minut cajta uzet, da vse potolčem, zdj se pa pošpricam, pa je mal bolš. Name se ta golazen dobesedno lima, to je za crknt. Sicer jih je pa največ spomladi, poleti jih ni več tolko.
Kar se pa cepljenja tiče, se na žalost da cepit samo proti klopnemu meningitisu, proti boreliozi pa ne.
Kar se pa cepljenja tiče, se na žalost da cepit samo proti klopnemu meningitisu, proti boreliozi pa ne.