1. MLADOSTNIK IN DROGE
Drogo lahko definiramo kot katerokoli kemično substanco, ki vpliva na način razmišljanja ali delovanja telesa. Med droge spadajo prepovedane substance kot so heroin, kokain ali marihuana, hkrati pa sem prištevamo tudi legalne, dovoljene substance, kot so alkohol, tobak, zdravila, ki jih je mogoče dobiti na recept, ter tista zdravila, ki jih lahko v lekarni kupimo brez recepta (npr.tablete proti glavobolu).

Mladostniki uporabljajo droge iz enakih nagibov kot odrasli: za zabavo, sprostitev, zaradi občutka pripadnosti skupini, za premagovanje stresa (slabe družinske razmere, neuspehi, ...), iz dolgočasja ali za lajšanje bolečine.

Iskren odnos do vloge, ki jo droge igrajo v vašem življenju, in do vaših lastnih razlogov za uporabo alkohola, tobaka, zdravil in ostalih substanc, vam lahko pomaga razumeti vaše in otrokovo obnašanje in omogoči, da se boste o teh stvareh pogovarjali odkrito.

2. ODNOS STARŠI - OTROCI
Če dobro poznate svojega otroka in veste, kaj se dogaja v njegovem življenju, boste imeli boljši pregled nad spremembami, ki jih doživlja, prav tako boste lažje razlikovali med nenevarnimi spremembami in tistimi, ki utegnejo povzročiti težave. Pretirana panika ali poskusi nadzorovanja s strani staršev lahko pri mladostnikih hitro povzročijo nezaupanje in strah, kar poveča generacijski prepad med vami in vašim otrokom. Če bo imel otrok občutek, da mu zaupate, se bo s svojimi težavami verjetneje obračal na vas.

3. MARIHUANA IN OSTALE DROGE
Do danes tehtni dokazi, iz katerih bi lahko sklepali, da uporaba marihuane vodi k uporabi drugih, trših drog, ne obstajajo. Večina strokovnjakov je mnenja, da je uporaba prepovedanih drog prej povezana s stopnjo v razvoju mladostnika, ko se pri njemu pojavita želja po uporu in pripravljenost na tveganje. V kombinaciji s široko dostopnostjo drog lahko te prehodne osebnostne lastnosti pripeljejo do (prav tako prehodnega) eksperimentiranja z drogami, ki je ob primerni osveščenosti o 'pravilnem' načinu uporabe in nevarnostih, povezanih s samo uporabo, veliko bolj 'varno'.

4. NAJSTNIKI IN DOSTOP DO DROG
Mladostniki najpogosteje uporabljajo droge kot so alkohol, tobak in analgetiki. Dostop do dovoljenih drog je mnogo lažji kot do prepovedanih; najstniki lahko do alkohola in tobaka pridejo doma, v družini in pri prijateljih, v trgovinah, gostinskih lokalih in na zabavah.

Dostop do prepovedanih drog je težji; nakup nujno zahteva denar in dobršen del truda s strani kupca. Če vaš otrok razume manj bleščečo stran uporabe drog, kot tudi nerealno podobo, ki jo imajo nekatere droge in njihovi uporabniki v medijih, je možnost, da se bo odločil za nakup prepovedane droge, manjša.

5. NAJSTNIKI IN EKSPERIMENTIRANJE Z DROGAMI
Eksperimentiranje in tveganje sta pomemben del odraščanja. Številni mladostniki se srečujejo z željo po uporu in s potrebo po novih izkušnjah, ki jim pomagajo pri raziskovanju svoje osebnosti in določanju lastnega vrednostnega sistema. Upiranje avtoriteti svojih staršev je pri mladostnikih znak normalnega razvoja v pravi smeri. Eksperimentiranje z drogami je lahko del procesa in ne vodi vedno k težavam z drogami.

Iz kakršnega koli razloga že, uživanje drog ni nikoli zdravo in ga vedno spremljajo določene nevarnosti. Po eni strani mlade osebe dostikrat niso vajene alkohola ali drugih drog in je zato njihov učinek lahko močnejši; mladostniki pogosto niti sami ne vedo, kje so njihove meje. Povedano drugače, ne zavedajo se, do kod lahko grejo, ne da bi s tem škodili sebi ali drugim. Po drugi strani so iz radovednosti lahko pripravljeni tvegati in uporabiti več drog hkrati. Učinki mešanja različnih substanc so nepredvidljivi in tudi bolj nevarni.

Nekatera tveganja je mogoče zmanjšati z vzpostavljanjem razumnih pravil, pri katerih je potrebno vztrajati. Mladostniki potebujejo občutek varnosti, ki ga ponuja sistem pravil, čeprav se redko strinjajo z njimi. S pravili kot so 'ne pij alkohola in ne uživaj drugih drog ko voziš' ali 'ne pusti, da te domov pripelje voznik, ki je pod vplivom alkohola ali drugih substanc' izobražujete svojega otroka o nevarnostih, ki spremljajo uporabo drog, z vztrajanjem pri teh pravilih pa ga lahko obvarujete pred škodljivimi posledicami te uporabe.

6. ZAUPANJE
Čeprav je v določenih pogledih še otrok, je mladostnik sposoben sprejemati lastne odločitve. Njegov vrednostni sistem navadno temelji na vrednostnem sistemu njegove družine, prav tako pa se najstniki, katerih starši zaupajo v rezultate svoje vzgoje, največkrat izkažejo za preudarnejše in bolj odgovorne od vrstnikov, ki jih starši pretirano nadzorujejo.

7. ZAVEDANJE
Z večjo stopnjo informiranosti se tako odrasli, kot tudi najstniki vedno bolj zavedajo tveganja, ki spremlja uporabo drog. Ker so droge v družbi pogost pojav, vseeno obstaja možnost, da se bo tudi vaš otrok nekoč srečal z njimi in celo poskusil katero izmed njih. Možnosti tveganja je mogoče zmanjšati s pogovorom in informacijami, poleg tega pa je zadostno informiranje edini način za odpravljanje pretiranih strahov in predsodkov.

Starši, ki so v zadostni meri poučeni o marihuani in ostalih drogah lažje odgovarjajo na vprašanja svojih otrok. Najstniki pač radi iščejo informacije pri zanesljivem viru in če se izkaže, da so starši bolje poučeni od njihovih prijateljev, se bodo na pogovor raje zatekali k njim.

Čeprav mladostniki potrebujejo osebno svobodo, prav tako potrebujejo tudi varnost, ki jo omogoča sklop razumnih pravil. In čeprav potebujejo spoštovanje in zaupanje vrstnikov, staršev in ostalih, je za njihovo osebno rast prav, da se zavedajo, kako s svojimi dejanji osrečijo ali prizadanejo ljudi v svoji okolici.