|
Dolgoročne
Učinki na celice in imunski sistem
Dim marihuane je
lahko karcinogen; je mutagen in vitro in vivo. Kanabinoidi
škodujejo imunskemu sistemu glodalcev, saj zmanjšujejo odpornost
na infekcije, medtem ko ostale sestavine dima škodujejo alveolarnim
makrofagom. Pomebnost teh študij je nedoločljiva, saj so doze
THCja, uporabljane pri testnih živalih, zelo visoke, prav
tako pa se pri rednih uporabnikih razvije toleranca do učinkov
marihuane na imunski sistem.
Učinki na dihalni
sistem
Obstajajo domneve,
ki pa zaenkrat še niso potrjene, da se pri rednih uživalcih
marihuane lahko pojavi povečana verjetnost raka ustne votline
in zgornjih delov dihalnih poti. Je pa kronično uživanje marihuane
povezano s povečanimi simptomi kroničnega bronhitisa, težkega
izkašljevanja in hropečega dihanja. Funkcija pljuč se lahko
bistveno poslabša, prav tako so verjetne večje anomalije tkiva
v predelu pljučnih kril.
Učinki na reprodukcijo
V izvedenih raziskavah
je kronično uživanje visokih odmerkov THC-ja pri živalih povzročilo
zmanjšanje izločanja hormona testosterona, poslabšano izločanje
semenske tekočine in moten ovulacijski ciklus.
Vprašanje, ali
marihuana povzroča (delno) sterilnost, je bilo eden od najtrdovratnejših
mitov, ki pa dejansko ima neko medicinsko osnovo. Psihoaktivna
substanca – THC – namreč zmanjšuje izločanje luteinizirajočega
hormona (LH) v genitalijah. LH sproža proces ovulacije pri
ženskah in je vključen v produkcijo sperme pri moških. Rezultat
je kratkoročno (4-5 ur) zmanjšanje reproduktivnih zmožnosti.
Pri rednih uporabnikih pa se vzpostavi toleranca do tega učinka
Učinki na kognitivne
sposobnosti
Dolgotrajna pogosta
uporaba marihuane ne kaže strogo na slabše delovanje spomina,
zbranosti, koncentracije, kot je to običajno pri kronični
uporabi alkohola. Raziskave nakazujejo, da je bolj opazna
slabitev zaznavnih funkcij pri predelovanju celovitih informacij
in pri organiziranju ter urejevanju osebnega življenja. Daljša
kot je zloraba marihuane, bolj jasne in izražene so slabitve
nekaterih psihosocialnih funkcij. Ker so pa te posledice lahko
povzročene tudi drugače, ostaja nejasno, kako pomembne so
za vsakdanje življenje. Prav tako ostaja nejasno ali se po
določenem času abstinence povrnejo in v kolikšni meri.
Nekatere zgodnje
raziskave so nakazale, da raba marihuane povzroča težke možganske
poškodbe, zadnje raziskave s tega področja pa kažejo, da so
učinki marihuane na možgane reverzibilni, torej se ob abstinenci
kognitivne sposobnosti povrne jo.
Shizofrenija
Povezava med marihuano
in shizofrenijo še ni dobro raziskana. Strokovna literatura
navaja, da lahko težki uporabniki marihuane izzovejo shizofrenične
epizode, ne pa tudi, da lahko uporaba marihuane povzroči psihotične
motnje. Zloraba drog je pogosta pri ljudeh s psihiatričnimi
motnjami. Ocene razširjenosti uporabe marihuane med shizofreniki
so sicer spremenljive, a dosegajo vsaj tako razsežnost kot
med splošno populacijo.
Shizofreniki imajo
raje učinke marihuane kot učinke alkohola ali kokaina, ki
ju uporabljajo manj pogosto kot splošna populacija. Razlogi
za to niso povsem znani, vendar pa dvigujejo možnost pravilnosti
domneve, da zmerna uporaba prinaša shizofrenikom simptomatično
olajšanje.
V primerjavi s
splošno populacijo pa so ljudje s shizofrenijo ali družinsko
zgodovino shizofrenije bolj nagnjeni k tveganju nasprotnih
psihiatričnih učinkov zaradi uporabe kanabinoidov.
Amotivacijski
sindrom
Eden izmed bolj kontroverznih učinkov, ki jih pripisujejo
marihuani, je nastanek “amotivacijskega sindroma”. Ta sindrom
ni medicinska diagnoza, toda uporabljal se je za opisovanje
mladih ljudi, ki so izstopili iz socialnih aktivnosti in pokazali
malo zanimanja za šolo, delo in ostale ciljne aktivnosti.
Kadar težka uporaba marihuane spremlja take simptome, se drogo
pogosto navaja kot vzrok, čeprav ni prepričljivih podatkov,
ki bi ponazarjali vzročni odnos med kajenjem marihuane in
temi vedenjskimi karakteristikami. Ni dovolj, da opazujemo,
kako kroničnemu uporabniku marihuane primanjkuje motivacije.
Namesto tega bi bilo potrebno oceniti posameznikove vedenjske
sposobnosti preden je postal kronični uporabnik in po tem.
Ker se lahko take raziskave izvajajo samo na osebkih, ki so
postali kronični uporabniki po lastni volji, bi bilo potrebno
izvesti večjo populacijsko raziskavo, ki bi pokazala več o
povezavi med motivacijo in uporabo marihuane.
Viri:
Marijuana
and Medicine: Assessing The Science Base
House
of Lords - Science and Technology - Ninth Report
TheGoodDrugsGuide
Trimbos Institute, Nizozemska
Arch Gen Psychiatry 2001 Oct;58(10):909-15
Neuropsychological performance in long-term cannabis users.
Pope HG Jr, Gruber AJ, Hudson JI, Huestis MA, Yurgelun-Todd
D.
|
