Konoplja in zdravje

 Ko slišimo prošnje, naj se ohrani narava - gozd, voda - jih vedno ne vzamemo resno. Seveda, varovanje okolja je krasna beseda, vendar ni del našega življenja. Kaj ima z nami opraviti poseka v amazonskem gozdu ali ozonska luknja nad Antarktiko?

 Ta ločnica med nami in naravo pa je plod našega razuma in nobeno naključje ni, da se škoda, ki jo prizadenemo nebesnemu telesu, na kateremu živimo, odraža na nas. Poseke se zažirajo v naše gozdove in čudne, nove rakave tvorbe pustošijo po naših telesih. Vrste izumirajo v istem tempu, kakor se redčijo vrste človeških spermijev. Dioksin se pretaka po naših rekah in prodira v naš krvotok. Pesticidi z naših bombažnih polj se bodo resda sprali stran - a kje je to?

Naravo jemo, pijemo in dihamo vsako minuto, dan za dnem. Zato ne bi smelo zveneti nenavadno, da je rastlina, ki je ključ do zdravja in ohranjanja našega sveta, stoletja pomagala ohranjati tudi naša telesa.  Kjerkoli je rasla, so konopljo imeli za dragoceno zdravilno rastlino. Z njo so zdravili prebavne motnje, nevralgijo, nespečnost, depresijo, migreno in vnetja. Ženske so si z njo pomagale pri rojevanju, spodbujale izločanje mleka in si lajšale menstrualne krče.

 Prvo zabeleženo zdravljenje s konopljo sega v leto 2300 pred našim štetjem, ko je legendarni kitajski cesar Shen Nung predpisoval chu-ma (žensko konopljo) za zdravljenje zaprtja, protina, beriberija, malarije, revmatizma in menstrualnih težav. Shen Nung je uvrstil chu-ma med Vrhunske eliksirje nesmrtnosti.

 Kitajski zeliščarji so priporočali huo ma ren ('ognjena konopljina semena') v odmerkih od devet do petnajst pa vse do petinštirideset gramov za krepitev yina (ženskega nacela), za preprečevanje starostne zapeke, okrevanje po vročicah in proti slabokrvnosti. V kitajskem zdravilstvu imajo konopljo za 'sladko', 'nevtralno' in 'hladilno', deluje pa prek želodčnih kanalov, debelega črevesa in vranice. Kadar jo nanesemo na kožo ali pojemo, pospešuje celjenje ran in razjed. Pretirana ali dolgotrajna raba lahko povzroči 'vaginalni izliv' pri ženski ali polucijo sperme pri moškem. Na Kitajskem mešajo konopljo z zeliščnimi izvlečki in jo prodajajo kot odvajalo.

 Tako starodavni ajurvedski sistem indijske medicine kot arabski sistem Unani Tibbi na veliko uporabljata konopljo. Navadno jo mešata z drugimi rastlinskimi, rudninskimi in živalskimi snovmi, ki nevtralizirajo narkoticni učinek in poudarijo zdravilno moč. Razprava iz desetega stoletja, Anandakanda, opisuje petdeset načinov priprave bhanga za kure, pomladitev in afrodizijak.

 Ajurvedski zdravniki v Indiji z bhangom zdravijo na ducate bolezni in zdravstvenih težav vključno z drisko, epilepsijo, delirijem in norostjo, kolikami, revmo, gastritisom, anoreksijo, jetiko, fistulami, bruhanjem, vročino, zlatenico, bronhitisom, gobavostjo, boleznimi vranice, sladkorno boleznijo, prehladom, slabokrvnostjo, menstrualnimi bolečinami, elefantiazo, astmo, protinom, zaprtjem in malarijo. Druge pripravke iz konoplje uporabljajo za uspavalo, za izločanje seča in proti hidrofobiji (pri steklini), krvi v urinu, hemoroidom, senenemu nahodu, astmi in boleznim kože.

 Konoplja je bil priljubljeni ljudski lek srednjeveške Evrope in so jo s častmi omenjali kot zdravilno rastlino v knjigah o zeliščih William Turner, Mattioli in Discobas Taberaemontanus. Nicholas Culpepper (1616-1654) je v svojem leksikonu zeliščomenil, da "emulzija ali zvarek iz semen lajša napade kolik, pomirja nevarne telesne sokove v črevesju in ustavlja krvavenje iz nosu, ust in iz drugih mest."