Svetovna
zgodovina konoplje
Človeštvo
ne živi v vakuumu. Naša zgodba se prepleta z zgodbami nešteto
drugih vrst in ko naredimo te rastline in živali za del našega
življenja, za vedno spremenimo našo in njihovo življenjsko
pot. Če razumemo njihove zgodbe, bomo lažje razložili lastno.
Ni rastline, ki bi imela tako zamotano razmerje s človeštvom
kot ga ima konoplja. Nenavadna zgodba o konoplji nudi več
od pohlevnega razpletanja vzporedno s človeško zgodbo; namesto
tega se vije v cikcaku prek naše poti, včasih popolnoma izgine
in se pojavi, ko jo najmanj pričakuješ in pogosto iz čisto
nove smeri. Kakor se spodobi, pa se začne na samem začetku.
Kitajska
Konoplja se je najbrž razvila v srednji Aziji, kjer
je bila ena prvih rastlin, ki so jih gojili zaradi vlaken.
Za bombaž iz Indije in lan iz Sredozemlja se je prvič zvedelo
šele tisoč let kasneje. Konoplja je bila ena od niti, ki je
na tej otroški stopnji civilizacije povezovala skupnosti.
Ljudje so pred njo že udomačili kulture (in tudi konopljo),
ki so jim dajale hrano, toda konoplja jim je ponudila gradivo,
ki je bilo kot nalašč za spretnosti, ki so se jih začenjali
učiti. Množice so se od konoplje nadejale snovi za vsa svoja
oblačila; samo premožni so si lahko privoščili razkošje svile.
Konoplja in murva (hrana sviloprejk) sta bili tako pomembni
in razširjeni kulturi, da je postalo reklo "dežela murv
in konoplje" sinonim za Kitajsko.
Obilica dokazov iz grobov in drugih najdišč širom Kitajske
govori o vztrajnem gojenju azijske konoplje vse od prazgodovine.
V dvanajst tisoč let starem najdišču iz neolita, ki so ga
odkrili v Yuan-Shanu (v sedanjem Tajvanu), so našli ostanke
preprostih, peščenih loncev, katerih površino so krasili vzorci
konopljenih trakov, poleg njih pa še gravirane, kamnite tolkače,
s katerimi so trli konopljo. V pozno neolitskem najdišcu (okoli
leta 4000 pr. n. š.) v pokrajini Zheijang so našli dokaze
o tkaninah iz konoplje in svile. Ko so izkopavali na najdišču
kulture Shang (1400-1100 pr. n.š.) blizu vasi Taixi v pokrajini
Hebei, so odkrili ostanke delavnic za tkanje konoplje, nekaj
kosov ožgane konopljene tkanine in na trinajst delov raztrgan
svitek konopljenega blaga.
V grobiščih Chou pri Hsin-Ts'unu blizu An-Yanga so odkrili
več kot tisoč pogrebnih predmetov. Na popisu so se poleg zlata,
žada, marmorja, svile, laka in drugih dragocenih snovi znašli
tudi izdelki iz konoplje. Krsta, ki je bila v notranjosti,
je bila narejena iz lesenih desk, ojačanih s sponami iz konopljenega
blaga, ki so jih z lakom pritrdili na krsto. Grob iz časov
pozne zahodne dinastije Chou, ki so ga odkrili v pokrajini
Shaanxi, je vseboval bronaste posode, orožje, žad, lonce in
gosto stkan kos blaga iz konoplje. Na drugih grobiščih dinastije
Chou so izkopali bronaste predmete, ki so jih varovali iz
svile in konoplje stkani ovoji.
|
