Konoplja in okolje

… to, kar bi potrebovali, je nova proizvodnja, ki bi zadovoljila potrebe, ki jim sedaj strežejo fosilna goriva in les; taka, ki ne onesnažuje zemlje, zraka ali vode in se sama obnavlja; samozadostna pridelava lokalnega značaja, ki ne izkorišča drugih niti ni odvisna od tujine in bi zaposlila državljane, ki so delali v naftni, lesni in kemični industriji.

 Recimo, da so odkrili rastlino, ki čudežno izpolnjuje vaše želje - in ki celo čisti onesnaženo prst. Mar ne bi pohitela, spodbudila gojenje te rastline in spremljevalno industrijo s posebnimi programi?
No, vlada Združenih držav je namesto tega rastlino prepovedala.

 Rastlina, ki se je znašla v takšnem položaju, je seveda konoplja. Cannabis sativa. In okoliščine se ne nanašajo le na ZDA. Vsaka industrializirana država je soočena s propadanjem okolja in bi si lahko našla rešitelja v tej rastlini. Vse zvrsti konoplje pa so v ZDA prepovedane, tudi tiste, ki ne vsebujejo zadostne količine THC-ja, psihoaktivne kemične snovi v konoplji. Naj citiramo ekološkega aktivista Andyja Kerra: "Odpadla vam bodo pljuča, preden boste zadeti od kajenja industrijske konoplje." Zakaj ZDA ne ločijo med navadno konopljo in psihoaktivno marihuano, ko pa že toliko drugih držav goji konopljo, je provokativno vprašanje. Toda če se strinjaš z osmotično teorijo o razsvetljevanju vlade - da se bo zavedla problema šele, ko ga bodo razumeli skoraj vsi njeni državljani - je jasno, da je treba začeti s sejanjem informacij. Kaj je torej tako čudovitega na tej konoplji?

Konoplja: obnavljajoče se bogastvo

 Čeprav je neprestana rast eden središčnih konceptov ZDA in naše ekonomije, je tudi naša dežela omejena. Kot kaki bogati dediči smo nasledili veliko glavnico naravnih bogastev, ki se je kopičila tisočletja. Ta glavnica daje letno le toliko in toliko obresti; če iz nje črpamo, ne da bi jo bogatili, načenjamo kapital in če bomo s tem nadaljevali, bomo nekega dne odkrili, da je bankrotiral ves planet.

 Nekdaj so kmetje zelo pazili na svojo zemljo. Na njej so živeli in si jo velikokrat predajali iz roda v rod, tako da jim je skrb za potomstvo narekovala, da jo sproti hranijo in čim manj osiromašijo. To trdoživo, sonaravno poljedelstvo se je večinoma končalo s posodabljanjem kmetij in industrijo. Ko nismo več živeli na kmetiji ali v gozdu, smo izgubili tudi motiv, da bi ju ohranili, in po milijonih let varčnosti je nastopila zapravljalna mrzlica, ki še dandanes načenja naravna bogastva. Naš kapital se dnevno krči v obratnem sorazmerju s potrebo po sonaravnem kmetijstvu.

 Sonaravno, ekološko kmetijstvo, zahteva oživitev tradicionalnega gojenja več kultur naenkrat, seveda s pomočjo sodobne opreme in načinov spravila ter predelave pridelka. Konoplja, ki se jo goji zaradi vlaken, je očitno najboljši kandidat za to nalogo, ker zlahka razpade in se je znebiš brez posebnih težav z odpadki. Rastlina potrebuje za razliko od drugih, za vlakna gojenih kultur, relativno malo gnojenja in potrebuje, ker ima le nekaj naravnih sovražnikov, malo ali nič pesticidov.